#poletje

[iztokmaj]

[besedar]

beseda dne: srepeti

[lokifreign]

Želim si, da bi ostalo temno.

[burlveneer-music]

Eating Sports - Giorni Sportivi - skronky postpunk (despite the band logo) from Slovenia

Eating Sports so goriško-kitajsko-brazilska naveza štirih zvočnih entuziastov in medgeneracijski konglomerat različnih glasbenih interesov. Ko jih kdo vpraša »Kej delaste za enu muziku?«, odgovorijo, da jim žanr ne predstavlja omejitve, temveč zabavo. Ker zabava ni zabavna brez hrane in ker zabava ni vedno zdrava, nas zasedba ohranja v formi z mastnimi groovi, ki človeku ne dajo miru. Gonilo ritmične sekcije je Marek Fakuč, bobnar nekaterih vidnejših bendov, kot so Karmakoma, Marta Fakuch in Etceteral. Za slogovno razgibane rife skrbita kitarista Anton Lorenzutti in Tilen Kravos, sicer tudi člana zasedbe Kombo C in Zlatka Kaučiča, Kavasutra, Grunt, Duo Vadis, Suciri Beats, Niemoy … Zvočno paleto dopolnjujeta sempler in druga elektronika, s katero upravlja Lan ��tokelj Wu, član dueta Razvrat in projekta Dronišnica. Eating Sports so nastali na začetku drugega vala epidemije. Svet se jim je zares začel odpirati šele preteklo poletje, ko so svojo glasbo predstavili po vsej domači grudi. Gruda je bila plodna in rodila se je plošča! Giorni sportivi! Na posluh! Marek Fakuč - bobni, sempler Anton Lorenzutti - kitara, synth Tilen Kravos - kitara, vokal Lan Štrokelj Wu - synth, PC, sampler Gosti: Amarcel (mm) - vokal, efeksti (tracks 3-7), osel (track 7)

[poeticlicense12345]

PARKOVSKA HRONIKA

Sjedim na klupi u parku, jedem sendvič. Vrapci se tradicionalno okupiše ispred mojih nogu očekujući mrvice. Nedaleko od mene golubovi se sunčaju i nisu previše zainteresirani sem jednog, onako usput. Kako udijeliti svima njima mrvice? Držao sam između dva prsta komad veličine graha i rijetki hrabri vrapci su poletjeli i uzeli komad, međutim ispalo im je pa su najbrži vrapci sebe nahranili. U blizini je bila i vrana, jedina, kao neki odmetnik. Gledali smo se neko vrijeme. Nekako mi je djelovala tužno. Odvojio sam komad samo za nju i bacio. Komad je pao na opalo lišće. Isprva joj je trebalo nekoliko minuta da se orijentiše. Uz veliku opreznost zgrabila ga kljunom, malo se odvojila i pojela. Pitam se šta li joj se desilo? Ostao mi je još jedan komad. Držao sam ga između dva prsta i ispružio ruku. Sjedio sam na sredini klupe, a papirna kesa stajala je pored mene s lijeve strane. Mic po mic vrana se približavala. Vrapci su stajali i gledali u ruku. Primijetio sam da se ova vrana boji tih malih stvorenja. Strah je obostran. Primijetio sam i da je vrani interesantna kesa. Nikad mi se ni jedna nije približila toliko. Skamenio sam se jer nisam želio ni jednim pokretom da je prepadnem. Uzela je zamah i stala na naslonjač klupe. Razmišljao sam o tome kako pokrenuti ruku i dati joj komad. Nisam ni pomislio nešto ju je trznulo i skočila je na travu iza mene. Komad sam bacio u njenom pravcu i otišao. Kad sam se malo udaljio, okrenuo sam se i vidio da mu nije ni prišla.

Šta li joj se desilo?

text author: Goran Vrhunc

[targarrus]

when štras said "boža me poletje dokler ne umrem" i felt it

[ya0guaii]

S tabo vedno je poletje

Res mi lažje živet je

Ko pogledaš me vem

Da uredu sem 💌

[radiogornjigrad]

Zoran Filipović: Zagreb, 7. listopada 1991.

Zagreb, 7. listopada 1991. . „… Iz Skoplja smo poletjeli za Sarajevo. Iz Sarajeva bi trebali odmah imati vezu za Klagenfurt. Nadam se da će sve proći u redu. Dobio sam informaciju da JNA nasilno mobilizira sve vojne obveznike. Rekli su mi da vojna policija obilazi autobusne i željezničke kolodvore i aerodrome i kupi sve za rat sposobne i na licu mjesta ih mobilizira, presvlači u JNA-uniforme i…

[1nyaa]

3.8.204

To celo poletje imam fantazije loll, vpisala bom eno od njih.

Torejjjj imava argument okoli ne pomembnega sranja, najina tona glasu se povzdigenjo , tako tudi nivo agresije. Jaz ga pogledam v oči ter ga zašamarim , on me porine od frustracije, ter se začne dreti name, medtem ko se mu jaz približam in mu rečem naj tega ne dela , saj je zelo nespoštljivo, še posebaj ker sem šibkejša. Pristopim mu bližje , ga porinem nazaj, med tem ko ga udarim v obraz še enkrat, on pade po tleh, z roko se drži po licu medtem ko diha frustrirano in hitro. Jaz se mu približam ter ga potrto pogledam, on se odmakne prodi steni , saj je bil ponižan. Z mojo nogo mu stopim na mednožje , boli ga, nekaj časa zaderžuje ter zančne malo po tem prositi za milost. Jaz nadaljujem še močnejše ter ga pohodim še z večjo silo, on se počuti ponižano ker lahko začutim njegov trd kurac preko hlač kako se dviguje in pulsira. Večkrat me prosi naj preneham z tem, jaz pa ne bom popustila tako hitro, nima parvice izvesti taka nespoštljiva dejanja nad mano brez kazni , zato ga morem naučiti lekcije kot takega moškega otroka kot je. Njegovo dihanje postaja glasnejše, sam se zaveda kako je patetičen, naslednji trenutek se začuti nekaj mokrega, ejakuliral je ter si premočil hlače. Strmela sem v njega, ter se mu začela posmehovati, z orgazmičnim užitok sem ga brcinla, on se mi opraviči ter pogleda v kot ves osramočen. Argument zmagan!

[goevol44]

Kozarec za pivo SIDRO Birrateque

Odkrijte vrhunski okus SIDRA s kozarcem Bicchiere Birra SIDRO! 🇮🇹 Izdelan iz vrhunskega SON.hyx® stekla brez svinca, ta kozarec ujame bogate arome in poudari edinstven značaj vašega najljubšega SIDRA. Elegantna oblika tulipana omogoča popolno izkušnjo, medtem ko vzdržljivost poskrbi za leta brezskrbnega uživanja. Ne zamudite te izjemne ponudbe! Dostava v 7-10 dneh. #SIDRO #kozarci #kozarcizapivo #brezsvinca #okus #užitek #dostava #poletje #druženje #ljubiteljipiva #craftbeer #Slovenia Naročite zdaj in dvignite svojo izkušnjo SIDRA na višji nivo! ↗️

Kozarec za pivo SIDRO Birrateque: Izkusite vrhunski okus piva Luigi Bormioli ponuja izjemen kozarec kozarec za pivo SIDRO, ki bo dvignil vašo izkušnjo uživanja v pivu na višji nivo. Njegova elegantna in skrbno oblikovana oblika zajame in koncentrira bogate arome, ter vam omogoča, da okusite vsako noto v popolnosti. Izjemno doživetje za gurmane piva: Oblika tulipana usmerja arome proti nosu in…

[tragedysquared]

ponedeljek je, upiram se seminarski nalogi, cvrem v anksioznosti, najbrž ne pomaga da zraven še verižno kadim in pijem kavo, ki sem jo skuhala v soboto. osel gre dvanajstkrat na led, včasih se iz napak učim, zadnje čase pa ne kaj prav zadosti za faks. nekdo mi je všeč, najbrž se bom kmalu zažgala, ker ne znam čutiti v zmernosti. gradim ideale, splezam na vrh in se sprašujem koliko sekund bom padala. polnim stene fleta, pogrešam svojo mačko. naga lovim komarje ob štirih zjutraj, spim eno uro, sanjam z odprtimi očmi, padam celo večnost. delam in jokam in odkrivam novo glasbo. poskušam dohajati tablete. še malo jokam, ker me komarji opomnijo, da prihaja poletje, da bom letos diplomirala, da sem stara 16 odkar sem se rodila. vsako leto še vedno nastopi poletje, vsak mesec moram še vedno plačati račune, naredila sem izpit za avto, danes sem kupila detergent za posodo. pozabljam kako pisati, vedno pišem o tej pozabi. strah me je staranja, ker vsako leto pomeni dodatno težo, ki jo moram nositi. spim svojo pot v odraslost, ne predstavljam si življenja pri 30ih. v meni je praznina 22 let, ne glede na to koliko ljubezni pojem, ne bo nikoli dovolj.

[quicksilver87]

Igre Uma

Kako se tvoj um igra z menoj,

pojavi se misel, zatem tekst takoj,

kako še vedno v moji glavi živiš,

vedno me slišiš, še ko tam spiš,

le zakaj mi poteka pogovor v glavi,

kot da oba veva kaj drugi pravi,

vprašam pri sebi zate vprašanje,

tvoj glas zaslišim, vzamem na znanje,

se mi le meša, je to le um moj,

odgovor je tak, kot da bi bil tvoj,

tako teče dalje debata med nama,

čutim kot da nikdar nisva sama,

dojemam kaj iščeš, kaj te zanima,

poletje je v tebi, čeprav zunaj je zima,

nevihte razburkajo morje razuma,

brez naju sva žejna kot pirati brez ruma,

koliko let, mesecev, tednov in dni,

lahko ta ogenj ljubezni v tebi le tli.

[thelonelyghostinyourattic]

jesen v zimo, pomlad v poletje, spet jesen

in jaz še kar pišem o tebi

bliža se eno leto odkar sem padla

in jaz se še kar utapljam

[songwriterssketchbook-blog]

The House Always Wins

To poletje se mi v življenju kar dogaja, ampak se me je polotil silen odpor do tega, da bi svoj svet delil preko takozvanih družbenih omrežij. Zdi se mi, da ko nekdo, recimo mu X (bravo, Elon Musk, kje jih jemlješ) svoje načrte, izkušnje, dosežke, avanture in vse ostalo ker je lepega, dobrega in omembe (samopromocije) vrednega, ljubeče zapiše, pocukra z leporečenjem, skromnim priznanjem lastne veličine, podlim hvaljenjem (s tagi) vseh, ki jih je srečal, ta zapis opremi s čisto spontanimi, a skrbno izbranimi, režiranimi in filtriranimi fotkami in vse skupaj končno objavi na tem ali onem omrežju, vse tiste izkušnje, dosežke, avanture in vse ostalo kar je lepega, praktično proda za nekaj narisanih srčkov in dvignjenih palcev. In ko nekaj prodaš, to ni več tvoje. Zdaj je v javni zavesti - in zasebni lasti.

In ko se naš X na kak bolj oblačen dan sprehaja med lastnimi objavami, ga spreleti ta občutek - občutek, da njegove objave niso njegove. Da so popačena, sintetična verzija resničnosti. In da jih je (in svoje življenje) prodal za prepoceni.

In medtem ko se razni iksi, ipsiloni in zdji trudimo biti opaženi in cenjeni in lajkani (ljubljeni) in se zaradi tega naša realnost oddaljuje od nas samih, se ogromne korporacije hranijo z našimi izkušnjami, dosežki, avanturami (in emocijami) in jih na nek nedoumljiv način preobrazijo v silne denarje. V kazinih temu rečejo 'the house always wis.' oz. 'hiša vsakič zmaga. Vsake kvatre, pa zelo redko, s kazinoja odneseš več, kot si prinesel, ampak sam kazino pa se nikoli, res nikoli, ne namoči. In ker je kazino samo hladna, brezdušna hiša, ga tudi srček čisto nič ne boli. Kakorkoli, v naslednjih tednih bom objavljal, kaj lepega. dobrega in omembe vrednega se mi dogaja. Bi že danes kaj omenil, ampak nimam nobene primerne slike.