#prečko | Explore Tumblr posts and blogs

1postozagrad · 5 years ago

Photo

INCIJATIVA ZA UREĐENJA JAVNOG PARKA OMEĐENOG ULICAMA ŠTEFANIĆEVA, VRBJE I SIBELIUSOVA

Mjesni odbor Prečko

Vijeće gradske četvrti Trešnjevka - jug

Gradski ured za prostorno uređenje, izgradnju Grada, graditeljstvo, komunalne poslove i promet

Zagreb, 5. studenoga 2019.

Predmet: Uređenje javnog parka između ulica Štefanićeva, Vrbje i Sibeliusova

Poštovani/a,

ovime molimo da se sadašnja zelena površina omeđena ulicama Štefanićeva, Vrbje i Sibeliusova privede svrsi i uredi kao javni park.

Predmetna lokacija je u Generalnom urbanističkom planu upisana kao Z1 (javni park), no čestice nisu u javnom vlasništvu te bi valjalo otpočeti proces otkupa parcela za potrebe formiranja javnog parka.

Izgradnja na prostoru Mjesnog odbora Prečko generira sve veći broj stanovnika, što uvjetuje i povećanu potrebu za uređenim kvartovskim javnim parkovima.

Molimo da se u proračunu za 2020. godinu uvrste nužni koraci prema formiranju javnog parka budući da uređene parka predstavlja javni interes.

Predmetni budući javni park čini važni dio javne infrastrukture i utoliko je sadašnju zelenu površinu - koju komunalne službe odavno i redovito održavaju - važno privesti svrsi koja je određena GUP-om i znanstvenim kriterijima u prostornom planiranju.

Otkup i uređenje predmetnog parka ne predstavlja tehnički ni financijski krupan zahvat, posebno s obzirom na činjenicu da Zagrepčani i Zagrepčanke plaćaju najviši prirez i najskuplje komunalije u zemlji. Utoliko građani imaju pravo očekivati konkretna ulaganja u konkretno poboljšanje javne infrastrukture kao što su javni parkovi - i to tamo gdje su GUP-om predviđeni.

Ne dovršenjem u GUP-u planiranog javnog parka, generacije Zagrepčana zakidaju se za elementarnu javnu infrastrukturu. S druge strane, uređenjem predmetnog javnog parka direktno se povećeva kvaliteta života u gradu.

Privođenje svrsi planiranog javnog parka također je važno i u kontekstu doprinosa suzbijanju klimatskih promjena.

Nadamo se da ćete ovu incijativu koja je u javnom interesu kao takvu i prepoznati te poduzeti potrebne korake prema realizaciji budućeg javnog parka.

Na vašem ljubaznom angažmanu na boljitku Zagreba unaprijed zahvaljujemo.

S poštovanjem,

1POSTOZAGRAD

1POSTOZAGRAD je građanska platforma usmjerena na poboljšanja grada i javna dobra. 1POSTOZAGRAD nije udruga, nema proračun niti raspolaže ikakvim sredstvima. Sav angažman na poboljšanjima Zagreba provodi se isključivo kroz počasni rad tj. volonterski.

https://www.facebook.com/1postozagrad

1 note · View note

prijedor24 · 2 years ago

Text

Slovenac porijeklom iz BiH vrijedi milione, menadžer ga prodao na osnovu košarkaškog snimka

Benjamin Šeško (19) jedan je od najvećih svjetskih nogometnih talenata. Nogometaš, čiji su roditelji iz Doboja, nastupa za reprezentaciju Slovenije, a sjajnim igrama u RB Salzburgu privukao je interes najvećih svjetskih klubova. Njegov menadžer Elvis Bašanović ispričao je zanimljivu anegdotu kako ga je prodao austrijskom velikanu. Devetnaestogodišnji napadač je u emisiji “Pod prečko” otkrio da…

View On WordPress

0 notes

gorindol · 4 years ago

Photo

Na Grmado

Še ne teden dni po NajNaj21 me pot spet zanese v Polhograjce.

Tokrat štartam kar doma. Namen je obrniti na Jakobu. A ko pridem do tja, se tako dobro počutim, da podaljšam do Grmade. Vreme je idealno. NE prevroče, ne prehladno. Čez Šentviški hrib je še nekaj megle, a ko se vzpenjam proti Jeterbenku, se že kaže sonce. Pehar in Rog pa sta že popolnoma obsijana. Na Jakobu je kar nekaj ljudi, zato grem hitro naprej. Na spustu pojem prvo čokolado. Na Katarini dotočim vodo in nadaljujem proti Grmadi. A ne grem direktno gor. Izberem prečko, ki vodi do Gont in se z zadnje strani povzpnem na vrh Grmade. Tudi tu je gužva, zato hitro pojem polovico druge čokolade in obrnem nazaj proti Katarini. Vmes se povzpnem še na Goljek in tu je trail res lep. Na vrhu se usedem na hlod in pojem še drugo polovico čokolade. Na Katarini spet dotočim vodo in jo uberem proti Toškemu čelu. Seveda ne po makadamski cesti, ampak po stezicah, ki vodijo proti Ravniku in Velikem vrhu. Vmes rahlo zaidem, a sem kmalu spet na pravi poti. S Toškega čela, se usmerim na srednji greben proti Šentvidu in po dobrih petih urah in petintridesetih kilometrih sem spet doma.

0 notes

zagrebist · 7 years ago

Link

old-school rap song to learn ZGB’s neighborhoods: Borongaj Bukovac Centar Črnomerec Dubrava Dugave Gajnice Jarun Knežija Kustošija Kvatrić Maksimir Novi Zagreb Pantovčak Peščenica Prečko Rudeš Šestine Sesvete Siget Sloboština Sopot Špansko Srednjaci Stenjevec Travno Trešnjevka Trnje Trnsko Voltino Vrapče Zaprešić Zapruđe any missing? =)

#zagreb #croatia #tram 11 #hip hop #kvartovi #zagrebist #hrvatska

12 notes · View notes

tojalo-blog · 7 years ago

Photo

Je li Zagreb grad na Savi ili uz Savu i kakav je odnos našeg glavnog grada Zagreba i rijeke Save, pitanje je na koje ćemo se osvrnuti.

Sava je desni pritok Dunava, ukupne duljine 945,5 km (562 km u Hrvatskoj), površine poriječja 96328 km2 (23243 km2 u Hrvatskoj). S prosječnim protokom na ušću od 1670 m3/s vodom je najbogatiji dunavski pritok (po vodnom bogatstvu 8. u Europi). Izvire u Julijskim Alpama u Sloveniji, ime Sava nosi od sutoka glavnog izvorišnog kraka Save Dolinke (izvire iz vrela Nadiže na 1222 m n.m., duga 50,5 km) sa Savom Bohinjkom (31 km) nedaleko Radovljice.

Za vodnu opskrbu Save važne su obilne padaline u planinsko-brdskom gornjem dijelu poriječja (Slovenija). U gornjem dijelu toka Sava ima snježno-kišni režim, a u srednjem i donjem dijelu toka režim prelazi u kišno-sniježni, tako da proljetni i ranoljetni maksimum (kopnjenje snijega i kiša) postaje izrazitiji od kasnojesenskog (kiša), dok je ljetni minimum (velika isparavanja) izraženiji od zimskog minimuma.

Razmjerno velik hidroenergetski potencijal koristi se samo u gornjem dijelu toka (HE u Sloveniji: Moste, Medvode, Savice, Trata), dok bi korištenje hidroenergetskog potencijala u srednjem i donjem dijelu toka Save moglo doći u obzir samo na širem području Zagreba (postoje prijedlozi za HE Podsused, Prečko, Zagreb i Drenje) i izgradnjom složenih brana i kanala neposredno nakon ušća njenih velikih desnih pritoka.

Dolina Save pripada važnijim prometnim pravcima (europski koridor X). Redovita plovidba odvija se od ušća Save do ušća Kupe (583 r. km), odnosno do Siska (587 r. km), a povremeno do Rugvice (653 r. km). Neregulirano korito i plićaci otežavaju plovidbu, posebno za niskog vodostaja. Prevozi se šljunak, pijesak, građ. materijal, kruta goriva, nafta i naftni derivati.

Duž Save izgrađen je sustav nasipa koji štiti velike gradove i poljoprivredno zemljište od poplava. Višak vode ispušta se u retencije Lonjskog (587000 m3) i Mokrog (545000 m3) polja te Kupčini (222000 m3). Izgrađeni su i odušni kanali: Sava–Odra (52 km) između Zagreba i Siska, Lonja–Strug (105 km) od Prevalake do Pivare nizvodno od Stare Gradiške i Kupa–Kupa (22 km) između Mahičnog i Donje Kupčine. Poplavama je izloženo oko 800000 ha poljoprivrednih površina.

Sava se ubraja u naše najonečišćenije rijeke; najvećim je dijelom na prijelazu II. u III., odnosno u III. kategoriji (moguće natapanje i opskrba određene industrije), a ponegdje (nizvodno od Zagreba i Siska) i u IV. kategoriji (moguća plovidba i hidroenergetsko korištenje). Stanje se popravlja smanjenjem idustrijskog onečišćenja (posebno nakon zatvaranja nekih pogona u Sloveniji i Hrvatskoj) i izgradnjom uređaja za pročišćavanje voda (Samobor, V. Gorica, Kutina i dr.).

Sava u području Zagreba

Sava je glavna sabirnica voda u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. U Hrvatsku ulazi nepuni kilometar prije ušća Sutle uz srednji protok od oko 300 m3/s (Čatež 290 m3/s, Podsused 314 m3/s) Od ušća Sutle (720 r. km), dolina Save se širi, a posebno nakon podsusedske uzine između Medvednice i Samoborskog gorja. Ovdje je Sava u postpleistocenu nanijela debele naslage šljunka, danas iznimno važnih u vodoopskrbi Zagreba i okolnih naselja. Sava otječe po lepezi tih nanosa većim padom do Rugvice, gdje je izražen lom uzdužnog profila dna čiji pad nakon Rugvice iznosi samo 0,04 m/km (do Rugvice pad 3,6 m/km). Stoga se, osim ušća Sutle, ponekad Rugvica uzima kao točka odakle Sava postaje ravničarska rijeka, a Rugvica se u planovima razmatrala kao najpovoljnija lokacija mogućeg zagrebačkog pristaništa.

Znatna su kolebanja posebno izrazita u prošlosti, prije izgradnje sustava obrane od visokih voda. Kolebanja su bila tolika da se može kazati da je Sava u prirodnom stanju imala obilježja bujičastog toka. Široka, čestim poplavama izložena naplavna ravan Save predstavljala je znatne poteškoće u naseljavanju.

Zagreb se smješta podalje od Save

Srednjovjekovna naseljenost u užem zagrebačkom području vezana je uz ocjedite terase i pobrđa. Tako su i Gradec i Kaptol kao jezgre budućeg Zagreba nastale na završnim dijelovima rebara medvedničkog prigorja, nadvisujući se nad dolinom Save. Utvrda Susedgrad nastala je na koti koja nadgleda medvedničko-samoborskogorsku uzinu. Medvedgrad se smjestio visoko na obronku Medvednice. I druga manja starija seoska naselja koja su danas dio Zagreba nastala su na prigorju Medvednice, na ocjeditu rubu, u sigurnosti od Savskih poplava. Stoga nije čudo da je širenjem grada u sigurnijem podgrađu, posebno u 18. st. glavna povezna ulica – Ilica postala i dugo ostala glavna okosnica Zagreba.

Međutim, građani ipak nisu sigurni od poplava. Nevolje donose brojni bujični potoci koji se s Medvednice, između pojedinih rebara prigorja (npr. Medveščak između Gradeca i Kaptola), naglo spuštaju u dolinu Save. Ti su potoci danas uglavnom kanalizirani u podzemlju grada, a u pojedinim povirjima su izgrađene regulacijske retencije. Bujične poplave gorskih potoka Medvednice u prošlosti su pak nanosile goleme štete. Među najranije zabilježenima je recimo ona iz 1651., kada je potok Medveščak odnio 52 života. Zabilježeno je mnogo kasnijih katastrofalnih bujičnih poplava (1656., 1751., 1770, 1845., 1850., 1859., 1864., 1880., 1895., 1898., 1929., 1936.), a zadnja veća poplava bujičnih potoka Medvednice u Zagrebu 1989. godine pokazuje da, unatoč mnogobrojnim zahvatima znantno smanjenoj vjerojatnosti, takav događaj nije nemoguć i u suvremeno doba. Jasno da je grad, iako daleko od rijeke Save, izložen povremenim poplavama Save, a do 19. st. ne razmišlja se o ozbiljnijem “osvajanju” naplavne ravni. Od prve zabilježene poplave 1469. koju je prouzročila Sava, Zagreb je bio izložen nizu savskih poplava od kojih su veće bile 1716., 1750., 1876., 1895. (dvije), 1922., 1923., 1925., 1926., 1930. i 1933. godine. Pamti se katastrofalna poplava 26. listopada 1964. godine, no Sava je “navaljivala” i 1965., 1966., 1979, 1980., 1982. i 1990. godine (kada je poplavila područje nizvodno od Zagreba.).

Kad i kako se Zagreb širi u naplavnu ravan?

Prvo ozbiljno širenje grada u savsku naplavnu ravan omogućio je tek nasip željezničke pruge (posebno dovršenje posavskog pravca, s Glavnim kolodvorom, 1892.), koji je područje sjeverno od pruge zaštitio od poplava. Od visokih podzemnih voda u to doba planski nastali blokovski Donji grad zaštićen je nasipavanjem zemljišta. Starija, niža razina može se još vidjeti u pojedinim unutrašnjim dvorištima blokova, kao i u području Lenucijeve zelene potkove (npr. Zrinjevac, Botanički vrt).

Plansko širenje grada južno od Save počinje tek polovicom 1950-ih, a za vezu s Novim Zagrebom grade se cestovni mostovi preko Save: Most slobode 1959., Most mladosti 1973. (po kojem tramvaj prelazi Savu 1979.) i Jadranski most 1981. Nakon katastrofalne poplave Save 1964., kada je poplavljeno 60-ak km2 užeg gradskog područja, pristupa se uređenju novih nasipa; nasipi i odvodni kanal Sava–Odra (kapacitet 1000 m3/s, preko preljeva prima vode više od 350 cm, što odgovara protoku od 1900 m3/s) dovršeni su tek 1971. U Zagrebu se nakon toga proglašava redovna obrana od poplava pri vodostaju 350, a izvanredne mjere obrane pri vodostaju 500 (kota nula 112,26 m n.m.).

Vodoopskrba i odvodnja Zagreba

Vodne rezerve u prisavskoj ravni zarana su značajne u vodoopskrbi grada. Gradski vodovod, osnovan 1878., opskrbljuje se i iz zdenaca tj. crpilišta u užem gradskom području. Ta su crpilišta zatvorena tijekom druge polovice 20. st., kako se grad širio i onečišćenje povećavalo. I danas su najvažnija crpilišta vezana za savske vodonosnike. Današnji vodoopskrbni sustav grada Zagreba pokriva područje od oko 800 km2 i opskrbljuje vodom oko 860000 stanovnika. Opskrba vodom obavlja se iz osam vodocrpilišta: Mala Mlaka, Petruševac, Sašnjak, Strmec, Zapruđe, Stara Loza, Bregana i Velika Gorica. Kapacitet ovih crpilišta je 5250 l/s, a mogu podmiriti maksimalnu potrošnju od 430 tisuća prostornih metara dnevno. Gradska kanalizacija sustavno se gradi od 1880. Danas se odvodi oko 75 % otpadne vode, godišnje gotovo 100 milijuna m3 (nešto više od polovice industrijske, ostalo kućanske otpadne vode), od čega oko 60 % s lijevog zaobalja (gl. ispust u Savu kod Hrušćice), a 40% s južnog dijela grada, desnog zaobalja (gl. ispust u Savu kod Jakuševca). Planira se izgradnja velikog pogona za pročićavanje zagrebačkih otpadnih voda kod Ivanja Reke.

Zagreb – grad na Savi?

Može se reći da Zagreb od svojih početaka nije grad na Savi. Od nje se ogradio i Savu nije uključio u svoje tkivo ni do današnjih dana. Ipak, još od početka 20. st. zagrepčani se kupaju na Savi. Čuveno gradsko kupalište Babinjak uređeno 1926. (premještanjem starog kupališta) konačno je stradalo u poplavi 1964. i nije obnavljano, čemu je pridonijelo i sve veće onečišćenje. Unatoč tome i danas izvan gradskog područja postoje neuređena savska kupališta (npr. Rugvica). U doba pojačane gradnje Zagreba, posebno nakon II. svj. rata intenzivno se kopao savski šljunak, pa su nastale brojne šljunčare, zagrebački rečeno šoderice (ili grabe), pojedine popularne za rekreaciju, ribolov i kupanje. Među njima se isticao Bundek, nastao 1960. iskopom šljunka za gradnju Mosta slobode, zapušten od 1980-ih. Od Univerzijade 1987. zagrepčani su se približili Savi uređenjem prisavskog jezera Jaruna s veslačkom stazom. Na Jarunu je živ dnevni i noćni život. Određenu razonodu uz Savu pružaju park Prisavlje (Boćarski dom, veliko dječje igralište), pojedini barovi u Veslačkoj ulici, kulturni centar Močvara. Po savskom nasipu uobi��ajene su šetnje i trčanje.

Budućnost Save u Zagrebu veže se uz uključivanje Save u urbano tkivo, najvjerojatnije uređenjem savskog ekološkog parka koje uzima u obzir ekološku vrijednost Save (i savskog vodonosnika) i uvažava Savu kao pojas koji veže stari i novi dio Zagreba. O pitanju uređenja prisavlja u Zagrebu mnogo se raspravljalo nakon natječaja koje je objavilo gradsko poglavarstvo 2001. godine., a najjaktivniji u raspravama bili su arhitekti.

#Sava Zagreb

3 notes · View notes

helenjsalter1 · 5 years ago

Text

45 ženskih pričesk, ki nikoli ne bodo šle iz mode

Nikoli ni prepozno za novo pričesko

Ali veste, koliko klasičnih frizur za ženske velja kot večen trend? Sprašujemo vas zaradi pogostega vprašanja, s katerim se občasno srečujejo vse ženske: “Je pričeska, ki mi je všeč, še vedno priljubljena?”. V takih primerih lahko resnično cenimo klasične stvari: nikoli se namreč ne postarajo. Torej lahko ste prepričani, da si brez težav lahko omislite pričesko, ki je nihče nikoli ne bo označil za staromodno.

Seveda, obstaja nekaj stvari, ki bodo vedno priljubljene pri nas dekletih, sem uvrščam tudi klasične frizure. Če pa se počutite, kot da ste pripravljeni vnesti malo razigranosti v svoj videz in želite, da je vaša pričeska bolj trendi, preberite ta članek do konca. Tukaj najdete frizure, ki jih sodobni frizerji z vsega sveta vključujejo na svoje sezname pričesk, ki so primerne za vsako žensko. Kako najti najboljše pričeske za ženske nad 50 let? Kakšne cene naj pričakujem pri ženskih frizerjih? Pripravite se: spodaj vas čakajo najbolj trendi frizure!

»Pixie« frizura

Ko gre za kratke ženske frizure, je prva stvar, ki nam pade na pamet, dober stari pixie. Če mislite, da takšna frizura lahko zasenči vašo ženskost, se motite! Popolnoma nič ne more skriti vaše prave ženskosti! Naj torej pojasnimo, zakaj je pixie vedno uvrščen med najbolj priljubljene frizure. No, predvsem zato, ker je dobra izbira za ženske v kateri koli starosti: lahko je dober eleganten izbor tako za ljubke najstnice kot za zrele ženske. Torej, če želite vedeti, ali obstajajo pixie frizure za ženske, starejše od 50 let: Da, obstajajo. Veliko različnih verzij! Samo pokličite svojega frizerja in on vam bo predlagal primerno obliko. In ne skrbite, pixie-ji so povsem cenovno dostopni. Seveda pa vemo tudi, da so nekatere ženske negotove glede oblike obraza. Tudi v tem primeru je pixie odlična izbira saj lahko sprednji prameni vaše krajše frizure, odlično uokvirijo vaš obraz in ga naredijo bolj privlačnega.

Kratek Pixie

Kratka pixie frizura zahteva malce več poguma. Ni treba posebej poudarjati, da ta frizura zelo izpostavi celoten obraz in večina žensk za to ni dovolj samozavestnih. Nekatere ženske verjamejo, da bi bile s takšno pričesko zelo omejene pri vsakodnevnem oblikovanju las. Čeprav ne boste mogli nositi različnih trendi kitk, pa je vseeno veliko neverjetnih pričesk, ki jih lahko ustvarite, če ste lastnica kratkega pixie-ja. Poleg tega so kratki pixie-ji videti urejeni in prefinjeni, saj se prilagajajo vsemu, od sproščene do bolj formalne zunanje podobe. Kar se tiče možnosti stajlinga, se lahko s teksturo in prečkami poigrate na poljuben način!

Dolg Pixie

Tisti, ki si življenja ne morejo predstavljati brez eksperimentiranja s stili in brez svojih daljših pramen, ki uokvirjajo obraz, se odločijo za daljše različice pixie-jev. Takšnemu stilu frizure se odlično podajo frufruji in različne dolžine slojev las . Prav tako se lahko poigrate in preklapljate med različnimi prečkami ali celo posežete po ikoničnem videzu mokrih las. Za razliko od kratkih pixijev je za to pričesko potrebno več vzdrževanja, vendar še vedno velja za stilsko in precej preprosto frizuro.

»Zabrit« pixie

Pixie-ji so lahko elegantni, prefinjeni, dekliški in, kot boste videli, tudi drzni! Tvoji lasje so ogledalo in odraz tega, kdo resnično si, zato je prava frizura ključna za to, da se počutiš samozavestno. Na srečo je pixie primeren za vse stile in osebnosti in prepričani smo, da bi vam primeren pixie pristajal. Če želite, da vaš pixie pokaže vašo drzno stran, morate žrtvovati nekaj dolžine ob straneh in v vaše življenje sprejeti »zabrit« videz. Kar se tiče zgornjega dela las, so možnosti neskončne: lahko jih rahlo pristrižete in nosite kot frufru, jih počešete nazaj ali pa jih počešete na eno stran.

Stranski frufru

Preden se pomaknemo na srednje dolge frizure za ženske, si oglejmo še nekaj bolj kratkih klasičnih frizur za ženske, ki bodo vedno izgledale elegantne in modne. Resnica je, da so kratke ženske frizure, ki imajo spredaj krajši frufru, vedno iskane in zaželene, saj prinašajo veliko prednosti. Ne glede na to, ali gre za pixie, kratek paž ali klasično kratko frizuro, lahko frufru polepša in popestri katero koli frizuro, ki si jo izberete. Frufu lasem omogoča bolj pestro teksturo in malce divjo silhueto, s čimer lahko pomlajša vaš celoten videz. Ne verjamete, da lahko vaša frizura skrije starost? Potem predlagam da pogledate spodnje slike. Ljudje ne bodo nikoli uganili vaše prave starosti, če se boste ponašale s tako svežo dekliško pričesko. Če imate pravo obliko frufru-ja ni pomembno koliko ste stari ali kakšen tip las imate. Edini način, da resnično ugotovite ali vam takšna pričeska ustreza je, da jo poizkusite! Nikar se ne bojte sprememb.

Klasičen paž

Klasičen paž se z razlogom imenuje klasičen – vedno je in vedno bo moden in popularen. Zato je tudi prvi rezultat ko na internetu iščete navdih za kratko pričesko. Klasičen paž vedno uspe, ni frizerskih mojstrov, ki bi rekli da ni primeren z vas, saj je res vsestranski: dobro izgleda na vsaki dolžini, katerem koli tipu in na kateri koli barvi las. Če ste dovolj pogumni, da si lase ostrižete na kratko, predlagam, da se odločite za paž. Tako boste imeli zagotovljen dober rezultat. Svojo čisto novo frizuro lahko oblikujete na poljuben način: lase lahko pustite ravne ali pa se odločite za rahlo valovito varianto. Zapomnite si, paž je vedno lahko vaš skrit as v rokavu. In mimogrede, svoj paž lahko okrasite s frufrujem, ki je vedno priročna izbira kadar se odločimo za striženje in izberemo kratko frizuro.

A-linija paž

Zdaj je čas, da spregovorimo o klasičnih frizurah za ženske s srednjo dolžino las. Tiste, ki še nikoli niso poizkusile česa bolj drznega, bodo naravnost oboževale paž A-linije. Ta frizura je precej posebna: sprednji lasje so namreč daljši od las ob straneh in zadaj. Takšna oblika frizure ženskam, ki so se ga odločile poskusiti, zagotavlja drzen in dramatičen videz. Poglejte samo te slike: vsak paž je drugačen od drugega, a hkrati popolnoma osupljiv. Ta frizura vsaki ženski omogoča, da si omisli različico, ki ji najbolj pristaja. Kar zadeva tehniko barvanja, poglejte, kako super lahko svoj paž okrasite z balayage ali ombre tehniko barvanja. Dovolite vaši domišljiji, da vodi izbor idealne barve. Poleg tega je A-linija paž odlična izbira za ženske s tankimi lasmi, saj v svoji valoviti različici daje videz razkošnega volumna.

Dolg paž s sredinsko prečko

Sredinska prečka je tisto, kar se v naših mislih pojavi, ko razmišljamo o različnih klasičnih frizurah za ženske. Čeprav so te frizure precej preproste in nezahtevne, in ne potrebujejo veliko vzdrževanja, omogočajo izredno vsestransko izbiro glede oblikovanja. No, to je tisto, kar jih dela klasične – imajo možnost oblikovanja po želji lastnice, ne glede na to kako posebne želje ima. Srednja prečka je odlična izbira za vse oblike obraza, ker ponavadi naredi obraz bolj privlačen. Kar zadeva dolžino, je dolg paž dovolj dolg, da ustvari dobro možnost oblikovanja definiranih valov ter dovolj kratka, da ne obteži las. Z drugimi besedami, z izbiro te frizure boste gotovo zadovoljni.

Paž s stransko prečko

Stranska prečka je verjetno najboljši izbor, če imate paž frizuro. Ne samo, da doda ogromno volumna tudi najšibkejšim lasem, ampak daje tudi rahel pridih asimetrije, zaradi česar je videz bolj zanimiv in dinamičen. Ne glede na to, ali paž nosite v valoviti, kodrasti ali ravni obliki, je nekaj rahlega neravnovesja, ki ga omogoča stranska prečka dovolj, da v manj kot minuti osvežite svoj videz. Zaključek? Ko začutite potrebo po dodatnem volumnu, s stransko prečko samo ločite lase na stran in videz utrdite z lakom za lase.

Ostri paž

Si želite svoji frizuri dodati malo več osebnosti? Če želite svojo silhueto las narediti bolj ostro in strogo si lahko omislite paž, ki je ostrižen pod točno določenim kotom. Neverjetno poudarjena in dramatična struktura prinaša izvrstno podobo, ne glede na to, kako tanki ali gosti so vaši lasje. Na valovitih laseh naredi valove še bolj lahkotne in izrazite, na dolgih laseh pa omogoča bolj oster in drzen videz.

Dolg raven paž

Bodimo iskreni, včasih si želimo le bližnjico in si izberemo klasično žensko frizuro, ki ustreza vsem. Ravno dolg raven paž spada v to kategorijo. Zakaj je tako dobra izbira? Ker podaljša vaš vrat in vam omogoči bolj izklesan in oblikovan videz. To je frizura za vse, ki želijo plemenito in elegantno podobo. Dolg raven paž je tudi najbolj priljubljena frizura med ženskami srednjih let z dolgimi lasmi, saj lahko poškodovanim lasem vrne zdrav videz. Ni skrivnost, da ženske z dolgimi lasmi pogosto uporabljajo likalnik za lase in starejši kot smo bolj občutljive in krhke lase imamo. To je srednje dolga frizura, zato se boste lahko s striženjem na to dolžino znebili vseh poškodovanih in suhih konic. Dolg raven paž je odlična izbira tudi za vse z okroglim obrazom, s pravim oblikovanjem in striženjem lahko namreč odlično poudari dolžino obraza. Skoraj smo pozabili: za to prisrčno in popularno frizuro ni potrebno veliko denarja!

»Shag« frizura

»Shag« frizure so mojstrovine, ki jih lahko občudujemo od sedemdesetih let naprej. To frizuro lahko pogosto vidite na zvezdnikih, zakaj si je ne bi omislili tudi vi? Presenečeni boste, ko boste ugotovili kako zabavna je lahko takšna pričeska. V življenju bi jo morala poskusiti vsaka ženska. Ustvari nenavadno in hkrati zelo voluminozno silhueto. Vaši lasje bodo videti strukturirani in nekako razmršeni, kar vam bo zagotovilo resnično trendi videz. Najboljša stvar pri tej frizuri je, da je izredno dobra spremljevalka priljubljenega frufruja. Da, to je frizura, o kateri sanja vsaka ženska. Ste dovolj drzni, da tudi uresničite te sanje?

Slojevita frizura

Pri tem stilu je vsak posamezen sloj oblikovan z mislijo na celotno podobo. In vsaka plast ima svojo nalogo, odvisno od tega, kaj želite doseči s svojo pričesko. Dekleta, ki so naveličana svojih tankih in šibkih las, se lahko odločijo za kratke voluminozne plasti in enkrat za vselej pozabijo na težave z lasmi. Kar pa se tiče deklet, pri katerih je težko oblikovati zelo goste lase, lahko izberejo bolj mehke in nepovezane plasti, ki vključujejo teksturiranje. Tovrstna pričeska prav tako omogoča brezskrben videz. Slojevita pričeska je odlična izbira tudi, če želite bolj trendi. V tem primeru preprosto izberite plasti, ki bodo nežno uokvirile vaš obraz in dodale nekaj pozitivnih vibracij v vaše življenje.

Asimetrična frizura

Če sanjate o malo bolj drzni in nenavadni pričeski, je izbira asimetrične frizure prva stvar, ki bi jo morali storiti. Tovrsten videz je zelo brezskrben in bombastičen. Lasje so spredaj daljši, zadaj pa krajši, kar bo tudi poudarilo lepoto vaših potez obraza. Enostavno in brez napora boste pričarali mladosten in svež videz. Je to tisto, kar iščete? Takšna pričeska vam bo dala ogromno možnosti za eksperimentiranje. Torej, če želite poizkusiti nekaj novega in razburljivega vam predlagamo to pričesko.

Obrnjena frizura

Tovrstna frizure je lahko zelo zanimiva in unikatna. Mnoge ženske niti ne pomislijo, kako zelo bi takšna klasična pričeska lahko poudarila njihovo naravno lepoto. Lasje so spredaj dolgi, zadaj pa kratki. Tovrstna frizura je trenutno zelo trendi. Je izbira, ki s seboj prinese posebne vibracije, ne da bi preveč spremenila vaš videz.

The post 45 ženskih pričesk, ki nikoli ne bodo šle iz mode appeared first on Frizure in Nega Las.

from Frizure in Nega Las https://www.frizurein.si/45-zenskih-pricesk-ki-nikoli-ne-bodo-sle-iz-mode/ from Frizurein.si https://frizureinsi.tumblr.com/post/189079130538

0 notes

frizureinsi · 5 years ago

Text

45 ženskih pričesk, ki nikoli ne bodo šle iz mode

Nikoli ni prepozno za novo pričesko

»Pixie« frizura

Kratek Pixie

Dolg Pixie

»Zabrit« pixie

Stranski frufru

Klasičen paž

A-linija paž

Dolg paž s sredinsko prečko

Paž s stransko prečko

Ostri paž

Dolg raven paž

»Shag« frizura

Slojevita frizura

Asimetrična frizura

Obrnjena frizura

The post 45 ženskih pričesk, ki nikoli ne bodo šle iz mode appeared first on Frizure in Nega Las.

from Frizure in Nega Las https://www.frizurein.si/45-zenskih-pricesk-ki-nikoli-ne-bodo-sle-iz-mode/

0 notes