#samopomoč

[bellecesca]

Kako zmanjšati stres na delovnem mestu?

Stres je običajen del našega vsakdana. Je naravna posledica prizadevanj za doseganje ciljev in premagovanja ovir. Stres občutimo, ko se soočamo s težavami v službi, šoli, doma ali drugje.

Če se soočate s kroničnim stresom, bi morda želeli razmisliti o ukrepih za zmanjšanje ravni stresa. Lahko se lotite meditacije, joge, tai čija ali kakšne druge oblike sprostitvene vadbe. Če ti ukrepi ne pomagajo, se poskusite pogovoriti z nekom, ki razume, kaj doživljate.

Če pa želite vedeti, kako zmanjšati stres na delovnem mestu, je tukaj nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo:

1. Vzemite si odmore - ko delate več ur, se zlahka zgodi, da postanete preobremenjeni. Poskusite načrtovati kratke odmore čez dan, ki vam bodo pomagali obdržati stvari pod nadzorom.

2. Pravilna prehrana - Pravilna prehrana pomaga zmanjšati stres. Izberite živila, ki vsebujejo antioksidante, kot sta sadje in zelenjava. Izogibajte se ocvrti ali mastni hrani, saj se boste zaradi nje počutili počasne in utrujene.

3. Redna telesna vadba - Redna telesna vadba zmanjšuje stres. Izboljša vaše razpoloženje in poveča raven energije. Premaknite se!

4. Naučite se tehnik sproščanja - Učenje tehnik, kot so vaje za globoko dihanje in progresivno sproščanje mišic, vam lahko pomaga pri sproščanju. Naučile vas bodo, kako se hitro umiriti, da vas v stresnih situacijah ne bo preveval stres.

[space-and-nebulochaos]

Kako premagati stres?

Stres je normalen del življenja, vendar ko ste pod stresom, vaše telo proizvaja kemikalije, imenovane "stresni hormoni", ki lahko povzročijo zdravstvene težave, kot so bolezni srca, kap, sladkorna bolezen, depresija, tesnoba, nespečnost, glavoboli, prebavne motnje, spolne motnje in številne druge.

Stres povzročajo naše okolje, naše misli in čustveni odzivi. Je naravni odziv na grožnjo, nevarnost ali škodo. Če pa se z njim ne spopadamo učinkovito, lahko stres postane kroničen, kar pomeni, da ostaja še dolgo po dogodku, ki nam je povzročil stisko.

Najboljši način za zmanjšanje stresa je, da se ga naučite dobro obvladovati. Da bi to lažje dosegli, vam ponujamo nekaj nasvetov strokovnjakov:

1. Globoko dihajte - Ko globoko dihate, se vam zniža krvni tlak, kar zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja. Zaradi globokega dihanja ste lahko tudi manj anksiozni. Na minuto bi morali narediti vsaj 10 globokih vdihov.

2. Redno telovadite - Pri vadbi se v možganih sproščajo endorfini, zaradi katerih postanete srečni. Poleg tega vadba pripomore k sproščanju serotonina, ki pomirja živce, izboljšuje razpoloženje in izboljšuje kakovost spanja.

3. Meditirajte - Meditacija v vaš um vnese mirnost in jasnost. Prav tako povečuje samozavedanje, kar vam omogoča vpogled vase in vam pomaga izboljšati odnose.

4. Jejte zdravo hrano - Prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žiti, stročnicami, ribami, pustim mesom in nemastnimi mlečnimi izdelki, lahko zniža raven holesterola in prepreči debelost. To pa lahko zmanjša tveganje za srčne napade in kapi.

[privlacenjeobilja]

Niko ne moze bolje od vas znati sta vama treba. . . #život #zivot #zivotnicitati #zivot #životjelep❤️ #zivotjelep #životjelep #verujsebi #samopomoć #samopomoč #uspehova #motivacijadana #srecniljudi #slusaj #sky #selflove #mocjeutebi (у месту Belgrade, Serbia) https://www.instagram.com/p/B5Vd8CLJk05/?igshid=1dpimgpaqdul9

[drustvokvartir]

Okrogla miza: Duševno zdravje biseksualnih oseb  16. 9. 2019 ob 18:00 v Pritličju

Biseksualnih oseb se v naši družbi vztrajno drži predstava, da smo nekje vmes - na pol hetero in na pol homo, vohunke, ki se lahko po želji gibamo kjerkoli, hodimo s komerkoli in se spretno izognemo diskriminaciji. Vendar pa je bila letos izvedena prva raziskava biseksualnega duševnega zdravja v Sloveniji, ki je potrdila ugotovitve iz tujine: biseksualne osebe se spopadamo z depresijo, anksioznostjo, samopoškodovanjem, mislimi na samomor in drugimi motnjami v duševnem zdravju bistveno pogosteje kot homo- in heteroseksualne populacije. Veliko bolj verjetno se torej zdi, da ne drži, da se biseksualne osebe lahko enostavno izognemo diskriminaciji in da smo dobrodošle povsod, ampak da prav nasptorno nikamor ne spadamo popolnoma in da nas to sili v stiske in skrivanje. Avtor raziskave Andrej Poglajen bo na okrogli mizi predstavil njene izsledke, potem pa bomo s socialno delavko Matejo Vilfan in raziskovalko Nino Perger poskušal⋮e najti odgovore na vprašanja, zakaj smo biseksual⋮ke tako ranljiva populacija, s katerimi edinstvenimi faktorji tveganja se spopadamo in kje lahko iščemo rešitve. Pogovor bo vodila Ada Černoša. ANDREJ POGLAJEN socialni delavec, ki je svoj študij zaključil z magistrskim delom "Duševno zdravje biseksualnih oseb", že na dodiplomski stopnji pa je z diplomskim delom raziskoval vpliv razkritja nenormativne spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete na samospoštovanje in samopodobo mladih. Kot biseksualni aktivist je bil več let aktiven kot prostovoljec na MC Legebitra predvsem na programu osebnega svetovanja, kjer je med drugim vodil podporno skupino za LGBT+ mlade. NINA PERGER je sociologinja, socialna pedagoginja in aktivitska, ki se je z raziskovanjem biseksualne populacije ukvarjala v svoji doktorski raziskavi "Vsakdanje življenje oseb z nebinarnimi spolnimi in seksualnimi identitetami". Dela kot mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v okviru Centra za socialno psihologijo, poleg tega pa je članica upravnega odbora Društva Parada ponosa. MATEJA VILFAN je socialna delavka, edukantka geštalt izkustvene družinske terapije in strokovna vodja programa Svetovanje in samopomoč na DIC Legebitra. V LGBT skupnosti dela na področju duševnega zdravja in ima 11 let izkušenj na področju svetovalnega dela z mladimi, ki se samopoškodujejo, ter izvajanjem strokovnih seminarjev na temo samopoškodovanja, samomorilnosti in tveganih vedenj mladih. 🌈 Dogodek poteka v sklopu tedna biseksualnosti 2019. Vabljen⋮e, da se nam pridružite tudi na ostalih dogodkih: Trans srečanje: Biseksualnost Premiera biseksualnih filmov Happy bi day in Skrivnostni obisk Biseksualna zabava Solidarnostni brunch za biseksualke in lezbijke

[srdjl]

"Dvom o cepivu je danes anticivilizacijsko dejanje"

Intervju z dr. Srđanom Lukićem, specialistom pulmologije (rtvslo.si - 8.1.2021.)

Lukić dela v izolski splošni bolnišnici na oddelku za pulmologijo, kjer se zdravijo tudi pacienti, oboleli za novo virusno boleznijo covid-19. Ker je to respiratorna bolezen, ki je njegovo področje, se dr. Lukić trudi, da bi na družbenih omrežjih ljudem pomagal pri spopadanju z novo boleznijo. Njegovo objavo na Facebooku o tem, kako prepoznati pljučnico, ki jo povzroči covid-19, in kaj storiti, če vas ne bodo mogli sprejeti v bolnišnico, je prebralo več tisoč ljudi, celotno besedilo je objavljeno tudi v srbskih in slovenskih medijih. Dr. Lukić se je pred letom preselil v Slovenijo iz Srbije.

Pred kratkim ste se preselili iz Srbije v Slovenijo in takoj začeli delati v zelo zahtevnih razmerah, ki jih epidemija ustvarja za zdravstvo. Kako ste doživeli ta čas?

Pri meni je bilo tako, da se mi je hkrati zgodilo dvoje. V Sloveniji sem zdaj že eno leto in moj prihod in obdobje prilagajanja na novo okolje sta se časovno ujemala s pandemijo. Zato ta čas doživljam na več ravneh. Nova virusna bolezen napada respiratorne organe, to je moje področje, in po tej strani mi ni bilo težko se prilagoditi na zdravljenje. Čeprav je bolezen precej specifična, je to respiratorno vnetje. Zato sem hitro dojel, kaj jo povzroča, tako teoretično kot tudi pri praktičnem delu s pacienti, ne glede na to, ali gre za blago, srednje težko ali težko obliko te bolezni. Saj bi bilo čudno, če se kot pulmolog ne bi hitro znašel, ne glede na to, da me je nova bolezen presenetila na terenu, ki je bil zame nov, ne na znanem, na katerem sem tudi postal pulmolog, v Srbiji.

Ali bi kot nekdo, ki ima izkušnje v dveh različnih zdravstvenih sistemih, srbskem in slovenskem, lahko primerjali ta sistema?

V letu dni sem dobro spoznal slovenski zdravstveni sistem, srbskega pa poznam odlično, saj sem v njem delal deset let. Razlike so precej očitne, to je razvidno tudi v načinu delovanja v izrednih okoliščinah. V Sloveniji so vse bolnišnice obdržale tudi svoje osnovno delo, sicer v manjšem obsegu, v Srbiji pa so vse spremenjene v covidne bolnišnice, to pomeni, da so opustile svoje osnovno delo. Veliko vprašanje je, kaj se dogaja z bolniki, ki nimajo covida. V Sloveniji se je v prvem valu, ko sem delal v kliniki na Golniku, nadaljevala diagnostika tumorja pljuč, konziliji so delovali še naprej. Tudi v drugem, močnejšem valu so vsako sredo konziliji, ne le na Golniku, ampak tudi v bolnišnici v Izoli. Ko dobimo pacienta, delamo diagnostiko, ne glede na vse preostalo, kar se dogaja okrog nas. V Srbiji, kolikor vidim od daleč, pa vse preostalo stoji, ne deluje nič, razen covidnih bolnišnic. Srbski sistem ima možnost, da se spoprime z epidemijo, samo če se skoraj vsi viri angažirajo za zajezitev. V Sloveniji je veliko covidnih pacientov, vseeno pa je sistemu uspelo, da se drugo delo s pacienti ni ustavilo. 

Glede na vaše izkušnje – so kakšne pomanjkljivosti v zdravstvu, ki ste jih opazili v letu dni dela v Sloveniji?

Nisem razmišljal o slabih stvareh. Oprijel sem se le dobrih, tistih, ki so v Sloveniji boljše kot v Srbiji, saj mi je to pomagalo v težkem obdobju prilagajanja. Gledal sem samo dobre stvari in se navezal le na dobre ljudi, saj so mi vsi rekli, da je prvo leto najtežje in da se stvari potem izboljšajo. Zagotovo se še nekaj časa ne bom ukvarjal s slabimi stranmi življenja v Sloveniji.   

Kakšno je vaše strokovno mnenje – koliko časa bomo še živeli v pandemiji?

Dokler se zadostno število ljudi ne cepi, se pandemija ne bo končala. Pri tem mislim na ves svet, ne le na določene države. Nič ne pomaga, če zajezite epidemijo le na svojem ozemlju. Če še obstaja zunaj, jo bodo spet prinesli tudi k vam. Ključ je v obsežnem cepljenju, tako na našem ozemlju kot na vsem svetu, da bi se virus izkoreninil. Take primere smo imeli v zgodovini. Veliko virusov ne obstaja več po zaslugi učinkovitosti cepljenja. Številni so pred izumrtjem, na primer otroška paraliza, ki ima tri seve. Dva sta uradno izkoreninjena, ostal je še eden in upamo, da bo tudi ta izkoreninjen in ne bo več grozil človeštvu.

Ko smo že pri novih sevih virusa – kaj menite o novem sevu covida-19, ki se je ponekod po svetu že pojavil?

To je bilo malo medijsko prenapihnjeno. Virusi kot vsi živi organizmi nenehno mutirajo in spreminjajo obliko. Tako se varujejo pred sovražniki. To je njihov način, da se prilagodijo okolju in preživijo. To se dogaja z vsakim virusom. Vendar so te mutacije brez pomena, kar zadeva cepljenje, saj gre za mutacijo manj pomembnih proteinov v strukturi. Pomembno je, da ne nastane mutacija konice, ki vdira v celice domačinov. Ti proteini so tarča cepiva. Virus lahko v celoti spremeni strukturo, ne spremeni pa konice proteina in v tem primeru je za učinkovitost cepiva vse drugo nepomembno, saj cepivo meri le na ta protein, ki ostaja nespremenjen. Za zdaj ni podatkov, da bi katera koli mutacija v svetu prispevala k spremembi konice proteina. Po informacijah, ki jih imam, se to niti ne pričakuje. Tudi ta, ki se je pojavil v Angliji, ne bo zmanjšal učinkovitosti katerega koli cepiva, ki je na trgu.

Katero cepivo je najučinkovitejše oziroma ali so vsa enako učinkovita?

Vsa cepiva niso enako učinkovita. Vendar to, ali je cepivo učinkovito 90-odstotno, malo bolj ali malo manj, ni pomembno, če imamo dovolj cepljenih. Vsekakor je vsako cepivo veliko boljše od virusa. S cepljenjem stimulirate svoj imunski sistem v nadzorovanih razmerah, ko pa dobite virus, je vaš imunski sistem stimuliran v popolnoma nenadzorovanih razmerah in ne morete vedeti, kaj se bo zgodilo. Zato so vprašanja, kot je "katero cepivo naj izberem”, ki jih te dni pogosto dobivam od prijateljev, odveč. Prvič, ne morete izbirati, katero cepivo bo uvozila vaša država, in drugič, katero koli cepivo, ki vam ga država ponudi, je boljše kot preskočiti cepljenje in čakati, da pride neko drugo cepivo, ki vam bo bolj všeč, saj med tem čakanjem tvegate, da dobite virus, in če ga dobite, se to lahko usodno konča. 

V medijih smo slišali, da tudi potem ko se cepimo, še vedno lahko prenesemo virus. Malo nelogično je, da lahko prenesemo virus, če ga ne moremo dobiti, saj nas pred njim varuje cepivo. Kakšno je vaše mnenje?

Za zdaj velja priporočilo, da se še naprej vedemo, kot da nismo cepljeni, to pomeni, da še naprej spoštujemo epidemiološke ukrepe. To je zato, ker so se med testiranjem cepiva ukvarjali le s tem, koliko je učinkovito za osebo, ki je bila cepljena. Torej, niso se konkretno ukvarjali s tem, ali cepljeni ljudje lahko prenesejo virus. Če se pogovarjamo teoretično, je malce nesmiselno, kot ste sami rekli, da ljudje, ki ne morejo zboleti, lahko prenesejo virus. Vendar to ni empirično potrjeno, to ni bil predmet raziskovanja in nihče ne more z gotovostjo reči, da ljudje, ki so cepljeni, ne morejo prenesti virusa. Zagotovo se bodo raziskovalci ukvarjali tudi s tem in bomo dobili odgovor na to vprašanje. Dokler ga nimamo, se je zaradi varnosti treba obnašati tako, kot da lahko virus prenesemo, čeprav smo cepljeni. Strinjam se, da to teoretično zveni nemogoče, ampak dokler ni empirično potrjeno, teorijo jemljemo s pridržki.

Na svojem profilu na Facebooku pogosto zelo preprosto in laikom razumljivo razlagate medicinske pojme in postopke, dajete ljudem priporočila za samopomoč v pandemiji. Vaše objave so zelo priljubljene, ljudje se vam javno zahvaljujejo, veliko jim pomenita strokovni nasvet in razlaga. Na drugi strani pa smo priče tudi velikemu nezaupanju do zdravnikov, ki se ukvarjajo s covidnimi bolniki. Od kod v javnosti toliko nezaupanja v znanost in medicino?

To je vprašanje za komunikologe. Zakaj in kako nastajajo lažno ustvarjene informacije? Kako je mogoče, da nekdo bolj zaupa nekomu, ki nima pojma o medicini, kot ljudem, ki so jo leta in leta študirali? Kako je mogoče, da nekdo verjame tistim, ki nimajo nikakršnega stika s pacienti (niti eden izmed njih ne zdravi), kot tistim, ki se vsak dan ukvarjajo z njimi? Zelo je pomembno, da komunikacijo prilagodimo laični javnosti, da strokovno gradivo približamo ljudem, da bi ga lahko razumeli. V svojih besedilih se zelo trudim, da bi me ljudje razumeli. Zdravniki se na splošno radi izražamo v strokovnem jeziku, da bi zveneli pametneje kot drugi. Uporabljamo strokovno retoriko, ki je laiki ne razumejo. Temu se izogibam. Na podlagi svojih izkušenj dela s pacienti sem se z leti naučil, da bo zdravljenje uspešnejše, če bo pacient razumel svojo bolezen. Čim bolje jo razume, učinkovitejše bo zdravljenje. Medicinske stvari je treba razložiti v navadnem jeziku. Strokovnjakov, ki nas v medijih zasipavajo s kupi strokovnih besedil in terminov, nihče ne razume. Mogoče ljudje bolj zaupajo nestrokovnjakom prav zato, ker govorijo v navadnem jeziku. Mogoče zato ne zaupajo učinkovitosti medicine. Vendar vseeno težko razumem, saj potrebujete le pet minut, da si ogledate, kakšno korist je imelo človeštvo od cepljenja. Cepivo je nekaj najboljšega, kar je medicina iznašla kadar koli v zgodovini. Niti en njen dosežek se ne more primerjati z njim. Mogoče antibiotiki, ampak niti ti niso imeli takega učinka kot cepivo. Dvom o cepivu je danes anticivilizacijsko dejanje.

Za konec – kaj bi kot zdravnik svetovali ljudem v tem trenutku epidemije?

Ko boste dobili možnost, da se cepite, nikar ne oklevajte, ne premišljujte preveč – cepite se! Če imate v svojem okolju ljudi, ki so skeptični do cepiva, jim poskušajte razložiti njegovo učinkovitost, poiščite besedila o cepivih, poiščite seznam vseh kužnih bolezni, ki so bile izkoreninjene samo po zaslugi cepiva. V zadnjem letu smo poskusili vse: karantene, zdravljenje, epidemiološke ukrepe. Vse to je seveda delovalo, saj bi bila brez tega epidemija veliko hujša, ampak nič ni moglo ustaviti virusa. Edino, kar lahko ustavi ta virus, je cepljenje. Moj nasvet je: ko dobite možnost, da se cepite, ne razmišljajte niti sekundo. Cepite se, cepite svoje bližnje in vsem povejte, da je cepivo tisto, kar nas bo rešilo.

[filologija]

Gledališče Ulysses in Evripidove Bakhantke v režiji Lenke Udovički

Prebrali smo, da se Lada Kaštelan, ki je Evripidove Bahkantke prevedla v žlahtno hrvaščino, »izrijekom distancira od feminističkoga pokreta« in da sta »život žene i ženska psiha njezina primarna preokupacija«. Nekoliko nas je zaskrbelo. Naturalistična regresija v žensko bit je nekaj, česar si leta 2018, ki ga bo gibanje #καὶ_ἐγώ tako ali drugače zaznamovalo, ne želi nihče. Pristaši feminizma ne zaradi konservativnosti takšnega pristopa. Njegovi nasprotniki zaradi njegovega svojevrstnega aktivizma kljub načelnemu strinjanju z osnovno pojmovno orodjarno takšnega pogleda najbrž še manj.

In ko so se po trdnjavi Minor na Velikem Brionu, ki ga poleti zasede gledališče Ulysses Radeta Šerbedžije in Lenke Udovički, režiserke te predstave, začeli razlegati revolucionarni Rousseaujevi citati, morda ni kazalo najbolje. Kritiški četverec z ljubljanske klasične filologije, Anja Božič, Nena Bobovnik, Jaka Klasinc in Kajetan Škraban, se je že začel zaskrbljeno spogledovati. A k sreči je tesnobno poprijemanje po denarnici preprečilo dvoje. Prvič dostopne, skoraj proletarske cene vstopnic. Te kažejo, da si gledališče svoje ime prisluži tudi po ekonomski premetenosti. Drugič pa nagel zasuk, ki je pod veščo roko režiserke Lenke Udovički preokrenil pedagoški ton prvih minut predstave k večplastnejši interpretaciji Bahkantk.

Ženske na terapiji

Predstava formalno razpade na dva dela. Najprej imamo pred seboj dvanajst žensk na skupinski terapiji. Na tej, kot skupinskim terapijam pritiče, »vsakdo lahko reče, kar želi«. In v tem laboratoriju sodobnih žensk, če se izognemo posplošujočemu singularju, res slišimo vse, kar si želimo, in vse, česar si ne. Pod površino običajnosti se razpre svet ekonomske deprivilegiranosti, vsakonočnih seksizmov, a tudi duhovitosti in prikupnih psihopatologij vsakdanjega življenja. Kljub temu pa ti domiselno spisani dialogi ne zdrsnejo na logiko nastavljanja zrcala. Pred nami razgrnejo vivisekcijo sodobnosti, ujete med resnične družbene antagonizme in njihove kozmetične popravke poceni psihologizma, poulične modrosti in horoskopa. Vse to izmenično zastopajo udeleženke seanse. A očitna je jeza, ki presega svojo normalizacijo znotraj okvira samopomoči. Jeza, ki prvo polovico počasi prevesi v drugo, v kateri lahko spremljamo natančno režirane Bakhe.

Od sodobne ženske do menad? Spuščamo se na spolzek teren. Sploh spričo zgoraj navedenih preferenc prevajalke. V okviru diskurza o naravi ženske psihe prehoda od skupine »sodobnih žensk« do ekstatičnega zbora bakhantk ne bi bilo težko speljati z namigovanjem, da je za vse skupaj kriva dobra stara iracionalnost žensk. In še Evripida povrhu! A kvaliteta predstave je ravno v tem, da ta prehod spelje premišljeno.

Politična jeza

Jeza, ki podčrtuje povezavo med prvim in drugim delom, je namreč racionalna jeza. Politična jeza, ki v sebi nosi nastavke občosti in »nagovarja« več kot le eno družbeno skupino. Vprašanja identitete, ki jih tragedija nedvomno načenja že v izvirniku, se namreč na odru postavljajo bolj kot politične kakor psihološke drame. Tako smo predstavo vsaj interpretirali sami, čeprav v nasprotju z režiserko, ki je v produkcijo vključila celo psihoanalitika. A prav politična dimenzija v najširšem smislu, torej možnost sobivanja radikalno različnih pogledov o ključnih temah skupnosti, kakršna je denimo religija, je ključna že za Evripida. Pa čeprav na to vprašanje sam odgovarja kvečjemu pesimistično, zagotovo pa ne eksplicitno. Minimalna situacija takšne nujnosti sobivanja so nenazadnje prav seanse skupin za samopomoč s svojo neznosno zapovedjo terapevtske παρρησία.

Morda je ravno takšna odprtost hkrati prednost te produkcije, ki se uspešno izogne popolni teznosti ali poduku, čeprav bi v okoliščinah, ki nas obdajajo, v to zlahka zapadla. Legitimno vprašanje je, ali je spolna determinanta predstave, ki smo jo najbolj izrazili do sedaj, ključna za razumevanje Evripida. Kot rečeno, originalna tragedija pri interpretih in bralcih sproža vrsto vprašanj. Predvsem problematiko religije in kulta, razmerja med civilizacijo in barbarizmom, racionalnim in iracionalnim. Andreja Inkret v spremni besedi k novemu prevodu Bakhantk izpostavlja tudi metateatrsko dimenzijo, ki je prav pri Bakhantkah morda še bolj izražena, saj gre za tragedijo o bogu Dionizu, ki je poleg vsega ostalega tudi bog gledališča, maske, preoblačenja in igre. Bakh konec koncev večino časa na odru igra, da je le človek.

Bakhantke in metagledališče

Ne glede na to, ali si mislimo, da je ta determinanta ključna že za »original« (če to kaj pomeni) ali pa gre za obsesijo filologov, ki je ne moremo več spregledati, je metateatrska dimenzija pomembna. Naivno bi jo bilo torej izključiti iz režijskega koncepta predstave. In ker je ena od najsplošnejših konvencij atiške tragedije, da so vse vloge igrali moški, je Lenka Udovički do neke mere predvidljivo sprejela odločitev, da bodo v njenih Bakhantkah vse vloge igrale ženske. To pa neobhodno zahteva nove režijske prijeme, za katere lahko ugotovimo, da jih je izkoristila učinkovito.

V skladu s transformativno naravno Dioniza in gledališča smo bili priča mnogim prizorom premene in preoblek. Seveda ne le Pentejeve s konca tragedije, tudi prelevitve žensk z začetka v bakhantke, pa spet v vojake itd. Prednost predstave je v tem, da so te transformacije potekale na odru, za razliko od klasičnega iluzionističnega atenskega gledališča, ko so potekale za njim. Tudi s tem je Udovički stkala metateatrsko rdečo nit svojega pristopa.

Produkciji, kjer ženskega molka pač ni bilo, je bila v okras tudi izvrstna igra Katarine Bistrović Darvaš v vlogi Dioniza ter Ivane Krizmanič v vlogi Penteja. Pa čeprav predstava pričakovano ni igrala na adut individualne virtuoznosti, ampak na ansambelsko igro in učinkovite pete dele. In ti so, ne brez pomoči sugestivnega okolja, koketirali s kultnim okoljem atiške tragedije.

Kolofon

Režija: Lenka Udovički # Prevod: Lada Kaštelan # Dramaturgija: Željka Udovičić Pleština # Gib in koreografija: Staša Zurovac # Glasba: Nigel Osborne, Davor Rocco # Kostumografija in scenografija: Bjanka Adžić Ursulov # Luč: Andrej Hajdinjak # Strokovni sodelavec – psihiater, psihoanalitik: Stanislav Matačić # Asistentka režije: Sendi Bakotić # Korepetitorka: Valnea Žauhar # Fotografije: Matija Kasaić Drakšić # Premiera: 28. julij 2018

Dioniz: Katarina Bistrović Darvaš # Pentej: Ivana Krizmanić # Kadem: Dubravka Miletić # Tejresija: Lucija Šerbedžija # Agava: Senka Bulić # Bakhe: Lucija Barišić, Hrvojka Begović, Jelena Graovac, Milica Manojlović, Dora Polić Vitez, Barbara Prpić, Urša Raukar

[140plus-vladars]

Pojasnilo MDDSZ glede pomoči brezdomcem

V Sloveniji imamo 13 zavetišč in sprejemališč za brezdomce. V okviru različnih namestitvenih programov, ki vključujejo zavetišča zaprtega tipa, zavetišča odprtega tipa in namestitveno podporo imamo skupaj na voljo 310 postelj.

Trenutno MDDSZ sofinancira 22 različnih socialnovarstvenih programov namenjenih brezdomcem. Za programe namenjamo sredstva v skupni višini 1.250.200,00 EUR letno. Mreža programov vključuje sprjemališča, zavetišča, dnevne centre, terensko delo, informativne pisarne ter namestitveno podporo.

V Sloveniji se pod okriljem in sofinanciranjem MDDSZ na področju brezdomcev izvajajo socialnovarstveni programi, ki vključujejo dvanajst zavetišč za brezdomce in eno sprejemališče (dnevni center):

1. Zavetišče v Ljubljani in Odprto zavetišče, izvajalec Center za socialno delo Ljubljana Center (42 mest), v Ljubljani

2. Zavetišče za brezdomne Maribor, izvajalec Center za socialno delo Maribor (24 mest), v Mariboru

3. Zavetišče za brezdomce (odprto) v Mariboru, izvajalec Nadškofijska Karitas Maribor (40 mest), v Mariboru

4. Zavetišče za brezdomne v Celju, izvajalec Javni zavod Socio (25 mest), v Celju

5. Zavetišče za brezdomne oseb v Murski Soboti, izvajalec Mozaik, društvo za socialno vključenost (22 mest), v Murski Soboti,

6. Zavetišče za brezdomce v Kranju, izvajalec Center za socialno delo Kranj (24 mest), v Kranju

7. Zavetišče za brezdomne Kažun v Piranu, izvajalec Center za socialno delo Piran (12 mest), v Piranu

8. Zavetišče za brezdomne Koper, izvajalec Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Koper (14 mest), v Kopru

9. Zavetišče v Ljubljani in nastanitvena podpora Ljubljana, Miren, izvajalec Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote (19 mest), v Ljubljani in Novi Gorici

10. Programi za brezdomce-Program nastanitve stanovanjske podpore, Javni zavod za šport, turizem, mladinske in socialne programe SPOTUR Slovenj Gradec (6 mest), v Slovenj Gradcu

11. Zavetišče za brezdomce v Novi Gorici, izvajalec ŠENT- Slovensko združenje za duševno zdravje (10 mest)

12. Podpora pri nastanitvi - Hiša Malorca Ajdovščina, izvajalec Škofijska Karitas Koper (10 mest), v Novi Gorici

13. Individualizirana in celovita nastanitvena podpora brezdomnim ljudem, Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev - Kralji ulice (21 mest), v Ljubljani

14. Dnevni distribucijski center s terenskim delom za brezdomce, Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev - Kralji ulice, v Ljubljani

15. Delo z brezdomnimi in socialno ranljivimi ta boljše vključevanje, Območno združenje Rdečega križa, v Kopru

16. Zavetišče za brezdomce Nova Gorica, ŠENT- Slovensko združenje za duševno zdravje, v Novi Gorici

17. Program psihosocialnega svetovanja, informiranja in terenskega dela, "Slišanje glasov", Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev - Kralji ulice, v Ljubljani

18. Zavetišče za brezdomce uživalce drog, Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje, v Ljubljani,

19. Društvo za pomoč in samopomoč Želva – Eureka Žalec, Zavetišče za brezdomen »Želva«, v Žalcu

20. Pomoč na vratih – terensko delo v Murski Soboti, izvajalec Mozaik, društvo za socialno vključenost (22 mest), v Murski Soboti,

21. Delo z brezdomnimi in socialno ranljivimi za boljše vključevanje, Območno združenje Rdečega križa Novo mesto, v Novem mestu

22. Kamra – Celovita podpora brezdomnim ljudem, ARS Vitae Društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči, v Ptuju.

Poleg zgoraj navedenih programov, lahko brezdomci poiščejo pomoč tudi v drugih socialnovarstvenih programih, ki nudijo strokovno obravnavo na področju preprečevanja zasvojenosti, na področju duševnega zdravja ali drugih oblik pomoči.

Pogovor na Twitterju

[privlacenjeobilja]

Kada postignete neki uspeh u zivotu, nece vas svi ljudi voleti. Neki ce vas mrzeti. Ja ih nazivam "hejteri". Ako imate "hejtere" onda to znaci da ste nesto postigli, da imate nesto sto bi oni zeleli, a nemaju. Znaci da ste na dobrom putu, zato ne brinite puno zbog hejtera i uzivajte u svom uspehu. #uspeh #zivotniuspech #zivotniuspeh #zivotni #zivotnistyl #zivotjelep #zivotnijesiv #srecanzivot❤️ #sreca #zavist #hejteri #ljubomora #samopomoč #samopouzdanje #ostvarenje #srbija #slovenia #mocjeuvama #obilje_ https://www.instagram.com/p/B4pvzoSgGiC/?igshid=16mqrxkh86zl6

[privlacenjeobilja]

Budite uvek svoji, dozvolite svojim idejama i talentima da se ispolje, vase ideje su takodje vazne. Nomojte kopirati druge ljude, sta ce vam to? Mozete imati svoje uzore ali ne i kopirati nekoga. Biti svoj i originalan ponekad nije lako, ali vredi truda jer cete na kraju biti ponosni na sebe. #ponosninasebe #ponosna #ponos #anoriginal #ideja #talent #svoj #namestisvojzivot #srecnazena #sreca #uspeh3452 #obiljejlubavi #ostvarenjezelja #ostvari #ostvaricilj #ostvarizelju #radostzivota #radosť #samopomoč #samopomoc #samsvojgazda #ljubljana #beograd #novembar #radnasebijenajboljainvesticija #istaknise #istaknisebe #obilje_ (у месту Belgrade, Serbia) https://www.instagram.com/p/B4iI-CAAgCA/?igshid=1xxh38jtdspzt

[privlacenjeobilja]

Sprovedene su brojne studije koje pokazuju da nase misli zajedno s namerom stvaraju buducnost. Nije dovoljno samo misliti pozitivno vec je potrebno i vizuelizirati takvu buducnost kakvu zelimo. Potrebno je imati jasne ciljeve i verovati u njihovo ostvarenje. #vizualizacija #visualization #informationvisualization #cilj #ciljevi #ciljeviuživotu✔️ #ciljeviodrzivograzvoja #ciljevi #licnirazvoj #licnirast #ličnirazvoj #lični #licnirazvojodraslih #meditation #meditacija #samopomoč #samopomoć #samomotivacija #sammotivation https://www.instagram.com/p/B4VcC4yASGN/?igshid=ii5bov3h9ys

[privlacenjeobilja]

Sami postavljate granice kako ce se drugi ponasati prema vama. Da bi vas drugi postovali morate prvo postovati sebe. Ako zahtevate da se drugi ponasaju lepo prema vama to nije sebicnost, to je SAMOPOSTOVANJE. Samopostovanje je jedna od najbjih stvari koju mozete uciniti za sebe. #samopouzdanje_je_najjace_kraljevstvo_u_tebi👑 #samopoštovanje #samopostovanje #samopostovanje #samopomoć #samopomoč #samopomoc #radost #licnirazvoj #licnirastirazvoj #ljubavzaljubav🍀 #postovanje #ljubavpremasebi #ljubavpremasvima #mudrosti #motivacijadana #misaodana #misao #kreiraj #kokreator #obilje_ https://www.instagram.com/p/B4SttDDAcus/?igshid=rxluaewgynue

[privlacenjeobilja]

Postovanje, poverenje, istina su osnov svake dobre veze bilo ljubavne, emotivne, bilo poslovne ili prijateljske. Da li se slazete, pisite mi sta mislite o tome i kakva su vasa iskustva? #veza #poštovanje #postovanje #obilje #poverenje #pomoć #najboljaverzijasebe #radnasebi🍀 #samopomoč #srbija #lifestyle #zivotnistilodvaznih https://www.instagram.com/p/B4DHAkTgl6X/?igshid=xt7ae0eeuquq

[privlacenjeobilja]

To vazi za sve, za pomoc bilo kome. Budimo humani #budihuman #budihumanpomozi #zivotinje #zivotnicitati #zivotnistil #pomoc #pomoć #sreca #davanje #deljenje #najboljaverzijasebe💪 #radnasebi🍀 #samopomoč #obilje_ https://www.instagram.com/p/B4AxdUCATlY/?igshid=1s0q4e2r64igf