#rojstvo

[merakiengraving]

10 Dragocenih Predmetov za Shranjevanje v Personalizirani Škatli Spominov

Personalizirana darila so vedno posebna in edinstvena, še posebej, ko gre za shranjevanje dragocenih spominov vašega otroka. Personalizirana darilna škatla z imenom in rojstnimi podatki je popolna rešitev za varno shranjevanje spominov iz prvih let vašega otroka. V nadaljevanju predstavljamo deset dragocenih predmetov, ki jih lahko shranite v to izjemno škatlo.

Prvi Čevlji

Prvi čeveljci vašega otroka so neprecenljiv spomin. Personalizirana škatla spominov je idealna za shranjevanje teh majhnih čeveljčkov, ki bodo vedno spominjali na prve korake vašega malčka.

Fotografije

Fotografije so nepogrešljive za ohranjanje spominov. Shranite najljubše fotografije iz prvih dni, mesecev in let vašega otroka v personalizirano škatlo spominov.

Bolnišnične Zapestnice

Bolnišnične zapestnice iz porodnišnice so poseben spomin na rojstvo vašega otroka. Te drobne zapestnice bodo vedno dragocen spomin na tisti nepozaben dan.

Prvi Pramen Lase

Prvi pramen postriženih las je dragocen spomin, ki ga mnogi starši shranijo. Prav v ta namen imamo v ponudbi tudi skrinjico za skrbno shranjen prvi pramen las, katera ne sme majnkati v Personalizirani škatli spominov.

Mlečni Zobki

Shranjevanje prvih izpadlih mlečnih zobkov je tradicija v mnogih družinah. V ta namen imamo v ponudbi skrinjico “prvi zobek”, ki je nepogrešljiva v škatli spominov, da te drobne zaklade varno shranite in jih ne izgubite.

Risbice in Umetnine

Otroške risbice in umetnine so posebni spomini na otrokovo ustvarjalnost. Shranite prve risbice in umetnine v personalizirano škatlo spominov, da bodo vedno na varnem.

Čestitke ob Rojstvu

Čestitke in voščilnice, ki ste jih prejeli ob rojstvu otroka, so dragocen spomin na ljubezen in podporo družine in prijateljev. Shranite jih v personalizirano škatlo spominov.

Spominki iz Potovanj

Če ste potovali z vašim malčkom, shranite majhne spominke iz teh potovanj. Personalizirana škatlo spominov je popoln kraj za shranjevanje teh dragocenih spominov.

Prva Igračka

Prva igračka, s katero se je vaš otrok igral, ima posebno mesto v srcu vsakega starša. Shranite to prvo igračko v personalizirano škatlo spominov, kot spomin na prve dni igre.

Pisemski Spomini

Napišite pisma svojemu otroku, ki jih bo prebral, ko bo starejši. Personalizirana škatlo spominov je popolno mesto za shranjevanje teh ljubečih sporočil.

Personalizirana darila, kot je personalizirana škatlo spominov, so popolna izbira za ohranjanje in shranjevanje dragocenih spominov. Ti predmeti bodo postali neprecenljiv del družinske zbirke, ki jo boste cenili vse življenje.

Naročite Svojo Personalizirano Škatlo spominov

Če želite ustvariti edinstveno in posebno zbirko za spomine vašega otroka, razmislite o naročilu personalizirane škatle spominov pri Meraki Engraving. Naša personalizirana darila so oblikovana z mislijo na kakovost in edinstvenost, kamor lahko z zaupanjem shranite najdragocenejše trenutke svojega življenja. Obiščite našo spletno stran in izberite popolno darilo za vašo družino.

[radiogornjigrad]

Vid S. Žigon: KO MISLIM

KO MISLIM . Ko mislim, izražam sebe. Se poustvarjam v mislih. Iz mene kot iz kokona prihaja novi človek najprej skozi mojo misel o njem. . Ko mislim, trpim, kot bi se rojeval skozi misli, kot pravo rojstvo, ki spočenja nevidno. Pa vendar bolj bistveno od vidnega, ker ne razpade tako kot vidno telo na atome lastne bleščeče iluzije, ampak traja, kakor vse, kar se ne giblje, v duši tistega, ki se…

[tomazsantl]

Tati Zelenica, 2017

[toticiklist]

34., 35. in 36. dan, sreda - petek, 12. 8. - 14.8. 2020: Aljezur - Lizbona - Koper

Prva objava, ki jo pišem z obema rokama, je hkrati tudi moja zadnja. Ko sem se po vrnitvi usedel za računalnik, se mi je zdelo, kot da prvič udarjam po tipkovnici. Prsti so se na novo spoznavali s položajem in gibi, ki so jih bili pozabili, a moja neokretnost me ni razburjala. Prav nasprotno. Spoznal sem, da me to po eni strani navdaja z navdušenjem in srečo, saj sem vsaj za mesec dni ubežal starim navadam, ki me čez leto počasi telesno in duševno uničujejo, po drugi strani pa se je pojavilo močno hrepenenje po dnevih, ki so za mano. Čeprav so bili dnevi polni naporov, takšnih in drugačnih bolečin, trenutkov, kjer sem iz sebe kričal jezo in bes, za katere sam nisem vedel, da obstajata, da sem prestajal osebno trpljenje, za katerega prej nisem verjel, da ga lahko prenašam, zdaj hrepenim po tistem primitivnem občutku, da sem živ, da lahko začutim svet okoli sebe z vso močjo in predanostjo, da diham za smisel, za katerim se bom gnal skozi najhujše sranje, ki mi bo vrženo v obraz, s prepričanjem, da mi bo uspelo - saj druga možnost preprosto ne obstaja. Hrepenenje po doseganju neke svobode, ki ti jo dajo piš hladnega vetra na vrhu gore, reka znoja, ki ti sredi nepoznane puščobe teče izpod čelade, neskončen požirek vode, ki se zdi, da polni globok vodnjak, veselje ob skromnem “si”, ko vprašaš, ali je še mogoče dobiti kaj za pod zob - vse te neumne malenkosti naenkrat dobijo težo, ker predstavljajo vsak kanček volje in odločnosti, ki si je bil pripravljen za njih žrtvovati. Spomnijo te, da si delček tega nepredstavljivo velikega vesolja, ki te vedno znova postavlja pred izzive, ki jih spet in spet premaguješ, da se ti lahko považi, kako mogočno bitje je ustvarilo. Bitje, ki raste, se uči, se krepi in si postavlja vedno nove meje - če ga le ne ukleneš. Ponižnost do tega vesolja in zavedanje, da te nenehno varuje, te zdravi, neguje in osrečuje s stvarmi, ki hranijo telo in duha, me pomirja. Pomirja me, ker počasi dojemam, da so stvari slabe, samo, če jih vzameš kot take, in da ti narava nikoli ne vzame, ne da bi ti obilno povrnila. Dojemam, da ni nobena stvar tako zahtevna, da je ne bi mogel premagati, če se le zavedaš, da si tega sposoben. Ne pri premagovanju fizičnih ovir, ne pri medosebnih odnosih, ne pri odnosu do narave in nenazadnje pri sprejemanju samega sebe.

Na tem mestu bi prilepil citat iz starejšega intervjuja z Reinholdom Messnerjem, ki je objavljen na spleti strani Dnevnika, ko je odgovarjal na vprašanje, kako danes razume plezanje, in mi je zanimiv iz perspektive, ki je sam ne znam ubesedit dovolj dobro.

“Vidim ga kot način izražanja samega sebe. V obupne razmere, na skrajno višino greš le zato, da se boš vrnil. Po vrnitvi iz nečloveškega sveta, za katerega ljudje nismo narejeni, iz osame in mraza, se počutiš ponovno rojenega, dobiš novo možnost. Ta izkušnja je tako močna, da si jo želiš doživeti znova in znova, postaneš odvisen, zaradi tega moraš trpeti.”

Sicer pa bi se rad še enkrat iz srca zahvalil za toplo dobrodošlico, ki ste mi jo pripravili družina in prijatelji, ki ste pripravljeni sprejemati to “novo rojstvo” znova in znova in ste bili nekako ves čas ob meni na cesti, čeprav je bila (in je še vedno) to moja osebna, sebična pot, s katero nimam namena nikomur ničesar dokazovati ali mu kakorkoli modrovati. Niti ni bil moj namen prenašati bremena na moje starše, ki so (tudi ker še sami niso opravljali take poti in je bil za njih vsak element te poti neznanka) ves čas doživljali večjo bolečino, nevarnost in skeptičnost od mene. Žal mi je, da do tega nisem imel pretirane empatije, saj je vsako močno čustvo, dobro ali slabo, pri takem podvigu, kjer ves čas visiš na nitki in razpoloženje neprestano niha, močno obremenjujoče in te lahko upočasni ali prisili, da ga predčasno zaključiš. "Veseli, da sem vesel" - več si človek ne more želeti.

Vsi ostali, ki ste prebirali moje objave, upam, da boste vprašanja v smislu “Kako je bilo?” ali “Si se imel dobro, si užival?” znali obdržati zase, ali pa mi ne boste zamerili, če bo moj odgovor zvenel rahlo vznemirjen in razburjen, saj takšno vprašanje hitro postane kompleksno in zaahtevno. S tem blogom sem se nekako želel izogniti ponavljajočim se, plehkim odgovorom, s katerimi ne bi mogel opisati mojega dejanskega počutja in bi zgolj brezbrižno zadovoljeval potrebe small-talka. 

Vem, da nisem opisal vseh dogodivščin zadnjih treh dni (in teh je bilo ogromno), ampak se mi na tem mestu zdijo brezpredmetne. Prilagam nekaj slikic prestolnice, ki mi je zelo prirasla k srcu in v katero se bom še vračal, in nekaj ostalih utrinkov ... tudi moje prvo pristno Fado doživetje.

Fin.

[starerazglednice]

Slovenska narodna zastava

Revolucionarno leto 1848, imenovano tudi leto pomladi narodov, je Slovencem prineslo rojstvo belo, modre, rdeče zastave kot slovenske narodne zastave. Barve so bile določene na osnovi barv iz grba dežele Kranjske. Vendar pa je pri izbiri barv prišlo tudi do nesoglasij, saj so nekateri vztrajali pri barvah, ki so bile v grbu diplome cesarja Friderika III. iz leta 1463. Ker je bilo vedno več Kranjcev, ki so vztrajali pri novih barvah, so le te obveljale. Nova slovenska trobojnica je v Ljubljani prvič zaplapolala 7. 4. 1848. Ob koncu 19. st. in v začetku 20. st. je bilo natisnjenih vedno več razglednic z motivom slovenske zastave. Z njimi so mesta, trgi, društva, posamezniki, organizacije in tudi slovenski vojaki na bojnih poljanah 1. svetovne vojne izkazovali slovensko nacionalno zavest in pripadnost.

[izabelafurlanart]

A lovely commission I did lately 🧚🏻‍♀️ For a magical little girl, that was born on the first day of spring this year ☀️🌙 #springequinox . Nekaj o simboliki: Otroci rojeni v času spomladanskega enakonočja so vsekakor posebni, saj so energije v naravi ob tem času najmočnejše. Naši predniki so se dobro zavedali pomembnosti teh dni in se intenzivnejše ukvarjali z zdravljenjem, sprejemanjem in preučevanjem uvidov, ter tudi čaranjem in izvajanjem ritualov. Gre za zelo vesel čas, poln pozitivne energije, uravnovešenosti, harmonije, rasti, mistike in magije. Vse te lastnosti naj bi po pripovedih naših prednikov, prejeli tudi otroci rojeni v tem času, saj so rojeni v objem teh energij. Veljajo za nekoliko bolj občutljive; to pomeni, da so bolj pretočni in v sožitju z naravo, katera v tem času zacveti in je polna čudovitih detajlov. Na splošno naj bi tej otroci v sebi nosili ogromno optimizma (simbol Sonca), ki jim pomaga tudi skozi težje dni. Večja občutljivost je za njih kdaj lahko moteča, ker jim je pokazano več kot ostalim in ne zmorejo tako hitro vsega razumeti in povezati. Zato pa nosijo v sebi tudi drugo polovico, ki predstavlja simbol Lune, noči in umirjenosti. V iskanju harmonije in miru v sebi, se radi umaknejo od ostalih in tam v miru premlevajo stvari, ki so jih zaznali. Najraje se seveda umaknejo v naravo, ki jih tudi polni. Luna jih med drugim vleče tudi v svet mistike in ezoterike, kjer radi odkrivajo svojo duhovno plat in s tem bolj razumejo, kaj se jim dogaja. Na ilustraciji ta del predstavljajo vilinci, ki obletavajo rastlino. Otroci v tem času so torej nekoliko bolj občutljivi in čustveni, imajo visoko raven empatije, so zasanjane umetniške duše, močno povezavo imajo z glasbo in cvetjem. Veljajo za inteligentne, zveste in modre. Povezanost z naravo in rastlinami se ne ilustraciji kaže s povezavo popkovine s korenino rastline. Lijane, ki se spuščajo proti Luni, predstavljajo rojstvo otroka, ki pride na svet v objemu teh energij. Že od samega začetka otroku ob strani stojijo magična bitja, ki bodo tudi njegovi vodniki skozi življenje. #witchcraft #witchesofinstagram #illustratorsofinstagram #illustration #inkonpaper #novagorica #madeinslovenia https://www.instagram.com/p/CCeMyBsFO5Q/?igshid=1iifyugr18r42

[kailashpromotion-blog]

Rojstvo nečesa novega je vedno najlepše! Sploh če je to uresničitev tvojih sanj, kako delo in ljubezen do narave združiti v eno. Zato se bo 21.6.2019, na enakonočje, iz pepela rodil FENIKS GARDEN! 🌌🌻🌻🌌 infofeniksgarden@gmail.com / 📞030349680 #garden #gardens #vrt #urejanjeokolice #vrtnar #gardien #narava #cvet #cvetlice #vrtnarstvo #ljubljana #ljubezendocvetja #tvoj #rajskivrt #caroben #zacarobnosttvojegavrta #vilinskivrt #gozd #zelenivrt #zasaditve #urejendom #feniks #ifeelslovenia #greengarden #garten #zivameja #roze #rozeinvrt #dostavanadom (at Ljubljana, Slovenia) https://www.instagram.com/p/By2KFF5F2gH/?igshid=1js19y4ykx0ko

[filologija]

Nova dvanajsterica Plotinovih traktatov v prevodu Sonje Weiss, v torek, 19. februarja

V torek, 19. februarja 2019, bo ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I predstavitev drugega dela Plotinovih Zbranih spisov v slovenskem prevodu. Knjiga obsega traktate, ki so po kronološkem vrstnem redu oštevilčeni od 22 do 33. Med njimi so Plotinove razprave o duši, znamenita razprava o umski lepoti, o motrenju, polemični traktat proti gnostikom in drugi pomembni spisi.  Dvanajst traktatov, ki so nanizani v drugi knjigi, je Plotin zapisal v svojem zrelem in najbolj ustvarjalnem obdobju. Star je bil okrog šestdeset let, ko je Porfirij leta 263 po Kr. prišel iz Grčije v Rim in vstopil v njegovo filozofsko šolo oziroma v njegov krog učencev in prijateljev.

Pričujoča dvanajsterica traktatov tvori niz Plotinovih vélikih in najbolj odmevnih razprav. Razvrstimo jih lahko v štiri tematske sklope (22–24, 25–26, 27–29 in 30–33). V tem obdobju je Plotin miselno izpopolnil in tekstovno obrusil svoj osrednji filozofski nauk o treh izvornih hipostazah: o Enem, Umu in Duši. Seveda pa Plotin vsaj posredno govori o treh izvornih hipostazah v vseh 54 traktatih. Njegov filozofski sistem lahko primerjamo s čudovito mrežo miselnih biserov, umskih resničnosti. V njej se vsak biser zrcali v vsakem in obenem vsak zrcali celoto te veličastne, prosojne in sijoče strukture. Strukture, ki jo kakor sonce preseva prva hipostaza, Dobro ali Eno.

Besedilu je prevajalka dr. Sonja Weiss dodala uvodne besede in vsebinske povzetke posameznih traktatov ter ga opremila z opombami. Spremno besedo h knjigi je prispeval dr. Marko Uršič.

Plotin o motrenju

Če bi kdo vprašal naravo, čemu sploh ustvarja, in če bi mu ona hotela prisluhniti ter odgovoriti, bi rekla takole: »Ne bi smel spraševati, ampak molče razumeti – prav tako kot jaz, ki molčim in nisem vajena govoriti.  Kaj je torej treba razumeti? Da je to, kar nastane, tisto, kar uzrem, ko molčim, torej naravno nastali predmet motrenja. In da je moja narava takšna, da rada motri, saj sem sama rojena iz takšnega motrenja. Moje motrenje ustvari to, kar motrim, tako kot geometri, ki rišejo črte, medtem ko opazujejo. Le da jaz ne rišem: ko motrim, nastanejo telesni obrisi, kakor da bi padli iz . Zgodi se mi enako kakor moji materi in tistim, ki so me rodili, kajti tudi oni izvirajo iz motrenja in niso storili ničesar, da sem se rodila: moje rojstvo je v tem, da oni, ki so višji logosi, motrijo sami sebe.«

Read the full article

[gimngblog-blog]

Šolski zvezek

Anja Gruntar

Malo berem ali – bolje rečeno – premalo. Več bi morala. Precej humorno, kajti glagol »moram« lahko uporabim le za rojstvo in smrt. Vse ostalo si želim. Vsak človek si v življenju nekaj želi. Razlika med nami je le v tem, kdo je za uresničitev tendenc pripravljen kaj postoriti, se čemu odreči in kaj premagati.

Torej: želim si več brati.

Izgovor »nimam časa« me kot sonce zaslepi in postanem slepa v popolnem brezdelju. Za zaščito si nadenem sončna očala, čeprav je škoda že storjena. Čas zapravljam za brezpredmetne opravke, ki se jih po vsej verjetnosti čez leta ne bom spominjala. Čas beži in znjim bežim tudi sama. Bežim v bizaren svet, kjer ni fikcije (vsaj dopustljiva ni), zgolj gola resnica, polna absurdov in filistrstva. Kulisa življenja je neunklonljiva ljudem, ki bi iz sebe kaj naredili, se izobraževali, postali intelektualci. Zameglijo nas lenoba, naivnost in konformizem. Zapravljamo čas z besedami kot: »Ah, kaj hočeš, tako pač je«. Ali pa – še boljši primer najstniškega besednega zaklada – »Pusti času čas«. In se nič hudega sluteč znajdemo v temni ulici ravnodušnosti ter sprejmemo tisto, kar se nam po lastni presoji zdi, da MORAMO sprejeti.

Pred branjem Šolskega zvezka Agote Kristof sem pozabila na zadovoljstvo, katarzo, refleksijo. Ta roman je spet obudil zgoraj navedene občutke. Zavestno me je spomnil na to, kako ničevi smo ljudje. V svetu brezvezne tehnologije in odvečnih reči kompliciramo in z vsakim dnem ustvarjamo probleme tam, kjer jih ni: v glavi, seveda. Kar je tragikomično: da po prebranem ne vem, kdo je srečnejši, mi ki imamo vse, ali oni, ki hrepenijo po stvareh, ki se nam zdijo samoumevne?

Ne spoštujemo samih sebe, še manj pa ljudi okrog nas. Ničesar ne cenimo. Postajamo klavrni. Hladni. Brezčutni. In življenje okrog nas počasi teče, ne da bi ga zaužili. Ne vemo, zakaj smo tu, kaj delamo, in najhuje je to, da ne vemo niti tega, kdo smo. Vstajamo, dihamo in »uživamo« v lastnih koristih. Stvarnost je zlagana. Človek ni človeški. Je le bitje, ki živi, zato da preživi. Ne gledamo na skupnost, gledamo zase in nase. V nasprotnem ne bi bilo vojn. Ne bi štela ugled in poznanstvo, ampak znanje in iznajdljivost. Manj trpljenja in bolečine. Manj krvi in solza. Manj strupenih oči, s katerimi se vsak dan spogledujemo. Manj ljubosumja. Manj nečimrnih hudodelnih dejanj in nasilja. Manj grdega, več lepega.

V naglici življenja sem pozabila na krutost ljudi. Človek se spozabi in ne daje več opazk o pomanjkljivosti sveta. Morebiti smo ta pomankljivost prav mi sami? Tako imenovani ljudje? Brezobzirno živimo to, kar MORAMO živeti. Brez sočutja in čutenja.

Relevantnost branja je po mojem mnenju v razmisleku in domišljiji. Večina ljudi, ki zbrano bere z srcem, si predstavlja pravkar prebrano. Posledično nam to širi obzorja domišlije in s tem lahko okušamo avtorjevo zamisel. Ob Šolskem zvezku si ni težavno predstavljati, saj o dogodkih poroča življenjsko, realno in objektivno. Opisuje stvari take, kot so. Prav to je problem moje predstave. Saj sem se srečala z gnusom, spoprijateljila z gnevom in patološkost je postala moja bežna znanka. Za trenutek ali dva sem bila primorana ustaviti se, vdihniti, zapreti oči in podzavestno izklopiti predstavo o prebranem. Tako gnusen, a skrati nepopisno dober občutek! Šele takrat sem se zavedla, kaj zamujam s tem, ko ne berem. Toliko vprašanj, toliko otožnosti in navidezne utopije.

Brat biča brata, da bi natreniral sprejem bolečine. Sprejeti seksualne usluge za mir. Biti s psom za občutek potešenosti. Nuditi oporo naivnim otrokom za lastne koristi. Za občutek »biti boljši jaz«. Človek pozabi, da so te teme aktualne. Pa tudi če se ne bi, ljudje pozabimo na krivice, storjene drugim. Le (pre)slišimo jih in spokojno živimo dalje. Kaj bi se sekirali, če se ne dogaja nam? Sebičnost. V svojem modelu sveta si važen ti in samo ti. Če je svet iluzija, je to edina sprava preživetja. Ampak zakaj, če izražamo prekrit pohlep, smo tako galantni? Zakaj mirno in tiho gledamo hudodelstva, katerih prisotnost omejuje našo resnično srečo? Morebiti zato, ker živimo tako, da pustimo času čas. In ko bo ta opravil svoje, bodo nečimrnost, hudobija, pohlep in hinavščina zbežale. Na žalost ali pa na srečo nas takrat ne bo več.

Namesto trdne volje lažna želja. Namesto pobude smiljenje samemu sebi. Namesto sprememb slabšanje stanja. In zato smo tam, kjer smo, zato delamo, kar delamo, in zato smo to, kar smo. O tem, kdo si ti, pa odločaš sam. Brata sta se odločna in v brezizhodni situaciji odločila. Bila sta belo v vsej črnini.

[ladygoalie]

Vse tabol, ribi

Kozu sej zbudu,

paj zaslutu u zrak,

daj to j en dan,

drgačn k vsak.

Bo treba v dolino,

tam najdt en lušt,

dab začutu v kosteh,

tist magičn gušt,

k takrat se zgodi,

k tropska riba,

albezn negova,

soj rojstvo slavi. ❤️

[aklam006]

Nasprotje smrti je rojstvo. Življenje nima nasprotja.

Nanook

[willma-birth]

Magic in the air! #willmafied #book #baby #happy #fair #strongertogether #Repost @ana_bozic_biserisrece with @get_repost ・・・ Sam lahko premikas kamenje in skale, a Skupaj lahko premikamo Gore.💕#feellife @willma.birth @ana_bozic_biserisrece . . . #bookstagram #bookclub #bestseller #slovenija🇸🇮 #forbetterworld 🌍 #dojenje #brezplenicarstvo #doula #coach #zdravahrana #forkids #youtuber #listenyourheart #rojstvo #birth #familyisforever #familygoals #family https://www.instagram.com/p/Bnw-LsflJA_/?utm_source=ig_tumblr_share&igshid=1hi0shgvtemam

[triglavpark-blog]

News from the Prairie - November 2017

This newsletter is issued by the Slovenian Consular Office in Chicago. The purpose of this newsletter is to keep people in the Slovenian American communities of Illinois, Wisconsin and Indiana aware of current events that might be of interest. We welcome news especially of events and new arrivals to the local community. Email notices may be sent to the

slovenianconsul.chicago@gmail.com

NOTICES:

Consular Visit: Consul General Andrej Rode regrets that he will have to postpone his visit to Chicago until February. He was awaiting an upgrade for the portable equipment used in the passport process. It has not arrived. He is assured that it will be ready for his visit on February 10, 2018, at the Slovenian Catholic Center.

The Society of Slovene Studies had their annual meetings in Chicago in early February. Information about this organization can be found at www.slovenestudies.com. This year they had a moment of silence for Fr. Blase Chemazar, OFM a long-time member who passed away in early April. This is a not for profit scholarly organization whose membership is open to anyone interested in scholarly research of Slovenian culture, language and history.

Our Sympathies

Condolences are extended to the family of Jane Summers Zefran. Jane was born into the Bogolin family who were a bedrock of the Slovenian community located in the St. Stephen neighborhood. After marrying Ron Zefran, she became active in the Zefran Funeral Home business helping many of us through difficult hours of grief. She was a member of the SCC and her husband Ron was on the founding board of the SCC. Condolences are also offered to the family of Marija Turk, a longtime member of the Slovenian Catholic Mission as well as the Slovenian Catholic Center. Marija was a reader at Mass less than a month before her death. She will be remembered for her expertise in the kitchen, her ever-present smile, and good nature. She was one of the critical people on Karl Zorjan's Koline Dinner crew. Condolences are also offered to the family of Marija Grum in Milwaukee. Her funeral is Friday at noon at St. Dominic Church in Brookfield, WI. Marija and her husband were a critical part of the Slovenian community in southeast Wisconsin and we saw them frequently at events in Chicago. Condolences are offered as well to the family of Bill Prokup of Peru, Illinois. Bill died young. he supported his wife Bonnie's multiple offices with the Slovenian Women’s Union of America including her presidency which started the path to the reorganization of the SWUA from a fraternal insurance company to a fraternal organization. He was also a beloved softball coach at St. Bede Academy.  He was a proud husband, father, and grandfather. May all of these people rest in peace.

Franciscans

The Slovenian Franciscan Provincial, p. Marjan Čuden, OFM and the secretary of the province, p. Tadej Astrehovec, OFM. They visited all three of the sites in the USA which are staffed by Slovenian Franciscans. They were welcomed by a committee of parishioners from the Slovenian Catholic Mission who were able to review with them the current status of the grounds and the fund-raising activity.

Cleveland Consulate

I have received a number of calls about the Cleveland Consulate. It moved last month and has a new address and telephone number. the information is repeated below:       Consulate for the Republic of Slovenia       1100 E. Superior, Suite 720       Cleveland, OH 44114       216-771-7010

New Book on the Displaced Persons Camps which held Slovenians

The Družina Publishing House in October released the book: Rojstvo Novih Domovin (Birth of New Homelands). We have readers in our area who were in camps, were born in camps or had parents and grandparents in camps. In the past few years, a few picture books have been published on this topic. This book has 16 vignettes written by people who lived this experience and is organized in sections dealing with the daily lives of the refugees. It makes the point that the educational system built in the camp was excellent, better than in other DP camps scattered across Europe. The book also notes the quantity and wide scope of the books that were published in the camp. I grew up with these books in my parents’ library. They educated a whole generation of people who made their mark in their new homelands oversees. Rojstvo Novih Domovin is available for purchase from Družina. Another book was published recently by Mohorjeva Družba in Celje in both English and Slovenian. The book was written by Maria L. Videc whose parents were both born in Slovenia. The title is From Slovenia with Hope. She herself was born in Netherlands in 1947. She was a professor of Public Administration before running and winning a seat in the Dutch Parliament. She took her family's history of migration prior to the war to Germany and then America and turned it into a historical novel. The book is printed with both the Slovenian and English translations in the same book. Many of us have family histories that include multiple generations of our predecessors migrating to the USA starting from the time of the Civil War to the post-WWII era. This book focuses on the early 20th century which witnessed tens of thousands of Slovenian migrants that went to parts of Europe as well as the USA.

KOLEDAR:

Sunday, December 3, 2017     Slomšek Slovenian School Sv. Miklavz Program Sunday, Dec 31, 2017     New Year’s Eve Dinner and Dance at the SCC

To have your event added to the calendar, please email me at slovenianconsul.chicago@gmail.com and we will add it to the next newsletter. Slovenian organizations are welcome and encouraged to share your open events.

Consular hours are by appointment.

Please contact the consulate in Lemont by email or telephone.

Dr. Janez P. Vidmar

Honorary Consul for the Republic of Slovenia for Illinois

slovenianconsul.chicago@gmail.com

708.204.4390

Copyright © 2017 Dr. Janez P. Vidmar, Honorary Consul for the Republic of Slovenia for Illinois, All rights reserved.

You are receiving this email because you are either a member of a Slovenian organization, have requested to be updated with news, or know the Consul personally. We promise to not spam you.

Our mailing address is:

Dr. Janez P. Vidmar, Honorary Consul for the Republic of Slovenia for IllinoisPO Box 63414252 Main StreetLemont, IL 60439

[slovenijablog02]

Rojstvo novih domovin

Popoldne bo minister Anton Peršak v NUK odprl razstavo Rojstvo novih domovin - z  istim naslovom (in podnaslovom Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji) je Založba Družina v sozaložništvu izdala tudi knjigo - pri kateri bo sodeloval akademik Kajetan Gantar, s petjem pa jo bo olepšal basbaritonist Marko Fink.

e-Družina /12. okt.

e-Družina

[kristalcki]

pobožam z daljave rojstvo

rojstvo ki se vedno v roza barvi zgodi

nekako najdem kanal za širjenje ljubezni, pomagati hočem mami

mogoče oblečem kratke rokave, mogoče razmišljam o estetiki rok

hotla sm ti povedat kako se počutim

danes in jutri 

ampak bom raje pretvorla, v rokah pregnetla,

se iz dekice odvijem, nekomu jo posvetim, nekam na tla spustim

zamujam zamujanje ♥

[piratskastranka]

Na današnji dan mineva 500 let, odkar je Martin Luther nabil na vrata dvorne cerkve v Wittenberg-u svojih 95 tez in s tem uradno sprožil kulturno-politično-versko gibanje, ki mu danes pravimo reformacija. Slovenci dan reformacije praznujemo zaradi velikega doprinosa, ki ga je to sicer dokaj turbulentno gibanje imelo na identiteto Slovencev. Primož Trubar, eden prvih slovenskih Luterancev, je namreč spisal prvo slovensko knjigo, ki zaznamuje rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Ravno zaradi slednjega je današnji praznik tako pomemben. Politična zgodovina Slovencev je do 20. stoletja neločljivo vezana na sprejemanje, uporabo in politično aktivnost s ciljem uveljavitve slovenščine kot uradnega jezika na tem področju. Z zavedanjem, da so stvari, ki se nam danes zdijo tako samoumevne, kot to, da Slovenci govorimo slovensko, plod več stoletij kulturne in politične dejavnosti Vam Pirati čestitamo ob dnevu reformacije! http://bit.ly/2rEOvTX