#lotil

[starerazglednice]

Triglavska kapelica

Že v letu izgradnje Triglavske koče na Kredarici leta 1896, se je dovški župnik Jakob Aljaž (1845-1927) lotil tudi gradnje kapele, ki je bila le 4,5 m oddaljena od koče. Denarne težave in neugodne vremenske razmere so bile razlog, da se je izgradnja kapelice zavlekla v naslednje leto. Poleti 1897 je gradbeni mojster dokončal zidarska dela v duhu župnikovih zamisli. Kapelica je bila sezidana iz rezanega kamenja katerega so prinesli iz doline in portlandskega cementa iz tovarne cementa v Mojstrani. Široka je bila 1,7 m in dolga 3,2 m. V njej je bilo prostora le za šest ljudi z duhovnikom vred. Na oltarju je stal 1,05 m visok kip Lurške Matere Božje. Nad pročeljem je imela železen odprt zvonik v katerem je visel 14 kg težak zvon. Zvonikov strelovod je bil povezan s strelovodom koče. Svečan blagoslov kapelice Lurške Matere Božje je 12. 8. 1897 opravil radovljiški dekan Janez Novak (1842-1918). Prisotnih je bilo okoli dvestotih obiskovalcev. 11. 9. 1900, je bila na Kredarici opravljena tudi prva poroka. Poročni obred med piparjem, ženinom Ivanom Korenčanom in nevesto Jelico Hrovatovo je opravil župnik Jakob Aljaž. Žal je bila kapelica v letu 1952 minirana in porušena s strani neznanih storilcev. Ohranili sta se le dve plošči z latinskim napisom Zdrava Marija milosti polna in Postavil Jakob Aljaž s pomočjo dobrotnikov. Zidal mojster Pezzano 10. 9. 1897.

[spomincica]

sam tok da veš, ti si moj coolest mutual in mi je noro da obstaja še en slovenc ki je les mis in springsteen fan! funny enough zdjle glih razmišljam če bi se spet lotil knjigo brat in vsakič ko vidim ksn les mis post ki ga rebloggas sem bližje temu da se zbrcam do ta prve knjižnice/knjigarne. anyways sending nothing but good vibes your way :)

zdej to clarify nisem uncool kreten ki ni odgovorila na to 2 tedna ker i enjoy ignoring nice things, ampak sem uncool kreten ki ni odgovorila na to ker sem fully pozabila da this message exists (kar je slabše!)

ampak jsyk, prejšnji teden sem bila na prvem dogodku ki sem ga z novim šihtom fully pomagala organizirat in sem bila glavna na njem kar je bil stres čeprav sem navajena teh dogodkov kot udeleženc in tole sem literally prebrala v trenutku ko je nekaj ful šlo narobe, so i cried a bit in the toilet ker so apparently ljudje prijazni, nakar sem šla nazaj na dogodek in od takrat naprej je šlo vse povečinsko good, so good vibes work

jaz zdaj od februarja nek berem počasi še enkrat les mis with lots of breaks in je res amazing - pro tip, najd nekoga za spamat with funny quotes (and i volunteer for that if need be!) - moj kolega literally takoj ve če sem na vlaku ker sam začnem z random snippets and rants about characters da podaljšam čas kar liki še živijo hahhaha

&springsteen, pls prepare za moj complete meltdown naslednji junij ko bo dejanski replacement concert

[bojanambrozic]

Ostanek supernove - meglica Tančica

To noč sem se lotil slikanja meglic v ozvezdju Laboda. Preko celotnega ozvezdja poteka Rimska cesta. Zato je v ozvezdju ogromno zanimivih objektov. Meglica Tančica je ostanek supernove, ki je eksplodirala pred 10000 do 20000 leti. Meglica je ogromna-razteza se na območju neba velikem približno 7 x 7 polnih Lun. Meglica se dela na sva dela: Vzhodno Tančico; imenovano tudi NGC 6992 in Zahodno…

[monkeyssalad-blog]

LOTIL. Absinthe Supérieure Premier Fils. by Halloween HJB Via Flickr: "Best Quality Absinthe, Premier & Sons"

[thiccvida]

Pišem v sloveniščini in vem da itak živ bog ne bo razumel pol kurca kar pišem tukaj kar je v bistvu precej fajn, platforma za to da se pač izkričim v prazno glede pizdarij ki se dogajajo. stvari so sfukane in pač nikogar ne briga, spletni levičarji so preveč vpleteni v tisočo rundo obračunavanja z tendencami ki so irelevantne, medtem ko njihov dejanski vpliv na karkoli realnega hlapi in je treba potegovat tisto kurčevo debato o anarhizmu vs marksizmu ki se vleče že od časov ko je marx bil še živ. Nobena stran ni relevantna, nobena stran ne obračunava z realno obstoječimi koncepti, obe strani se samo obešajo na stvari ki mislijo, da izgledajo kot nekaj približno njihovega medtem ko dejanska moč levičarstva na realno politično sfero upada. Ni čas Lenina in bolševikov, ki obračunavajo z deansko obstoječimi deviantnimi gibanji, to je čas prepiranja preko teksta ki ne doseže absolutno nič. Dejansko obstoječi komunizem je izoliran in vpeljan v sistem globalnega kapitala, ljudska republika, ki jo toliko budal, ki še v življenju niso prebrali ene stvari v kitajščini, ki je ni prevedel zahodni idiot ki dela za ministrstvo neoliberalnega pekla nekje v evropi oz ameriki, smatra za dejansko obstoječi komunizem je zdaj že skoraj 50 let daleč v svoj eksperiment s kapitalizmom in kapital je počasi prešel v vse vsakdanje sfere življenja, da cela stvar izgleda kot nekakšna perverzna verzija komunizma interpretirana skozi skandinavsko socialno državo pod vplivom čedalje bolj okostenele partije, ki smatra vse pozive po ustavitvi eksperimenta kot napad na koncept nje same. Pač vidimo zakaj so sovjeti odkurcali NEP in šli na plansko ekonomijo. Ostali dejansko obstoječi komunizmi so izolirani in prisiljeni v dvojne ekonomije z ustvarjanjem lastnih sfukanih kontradikcij, ki jih zaradi strahu pred lastnim ekonomskim propadom ne morejo odpraviti. Edino severna koreja še vztraja nekako ampak v tem primeru je izolacija skoraj popolna. in potem ljudje govorijo o osvoboditvi sveta, kako bodo te ekonomije nekako prerasle svetovno hegemonijo evro-ameriškega kapitalizma, medtem ko je dejanski načrt LRK v resnici samo sistem posojil, ki je boljši od evro-ameriškega samo zaradi tega, ker smatra države v razvoju kot dejanske partnerje in ne samo zastonj resursov z potrošnimi ljudmi ki se bodo resurse izkopali za potrebe ohranjanja udobja ineffektualne zahodne srednje klase. in v tak svet, ko svinja z nogami v blatu in sanjami o zlatu pridejo zahodni levičarji, ki se na spletu debatirajo o vse sorte debilizmih glede tendenc in interpretacij teorije medtem ko nimajo nobene dejanske moči. Kakšna partija, kakšna anarhistična federacija, organizirano delavstvo komaj da še obstaja in vse te organizacije komaj same sebe vzdržujejo, kamoli da bi delale dejansko potrebno organiziranje delavstva. Zaradi tega vse stavke o katerih se poroča na zahodu nimajo revolucionarnega naboja, vsak zahodni delavec se organizira samo zato, da zaščiti samega sebe. Prazni slogani in samoslužno organiziranje, ker je zahodni levici fundamentalno spodletela njena osnovna funkcija. Kurac pa revolucija, kurac pa osvoboditev delavstva, proslavljamo to, da je en profesionalen sindikat si izboril povišico za 2 evra na uro in da ine bodo vsi postradali do smrti kakor da smo ravnokar vdrli v zimsko palačo in postrelili cesarsko familijo. Malikujemo te male akcije ki si zgolj izborijo malo manj beden obstoj pod petami svetovnega kapitala in si čestitamo medtem ko si cel svet čestita na še enem uspešno zaključenem letu ekstrakcije, ki je letos še bolj bogato obrodila kot lani. kurac pa tako levičarstvo, kurac pa taki revolucionarji, kurac pa vse to. Za osvobojeno prihodnost se je potrebno borit, ne pa samo z ritjo v sranju sanjat o tem, kako svetla bo prihodnost, ko se bo nekdo v lotil dela in kako bo super, ker bo sledil točno naši viziji in bo vse idealno. Svet bo boljši, če ga takega naredimo, ne pa če končno določimo kakšen bo res ta pravi ideal skozi serijo masturbatornih debat med ljudmi ki niso v življenju naredil karkoli koristnega.

[ginger-talks]

Bon Voyage dry skin thanks to Lotil! Summer is here and we are going to bring you a few of our tried and tested beauty items over the next few weeks from our holiday!

[roxxy-ll]

Täällä Pohjantähden alla, korkeimmalla kukkulalla

Katson kauas kaukaisuuteen, tulet uniin uudestaan

Täällä Pohjantähden alla, taivas täyttyy purppuralla

Siitä suojakseni peiton minä itselleni saan

Ja alla Pohjantähden minä tulen, minä lähden

Ja vain Pohjantähden nähden itken vuokses kyyneleen

Täällä Pohjantähden alla, murheita on laulajalla

Täällä kuu kumoittava on myös alakuloinen

Täällä Pohjantähden alla,hiipii sieluun asti halla

Ja tunteet tappamalla, rikki repii sydämen

Ja alla Pohjantähden minä tulen, minä lähden

Ja vain Pohjantähden nähden itken vuokses kyyneleen

Song/Laulu: Täällä Pohjantähden alla by Petri Laaksonen.

Hyvää itsenäisyyspäivä kaikille🇫🇮

[filtrmag]

Zoi Synnott Sadowski in Marcus Kleveland sta svetovna prvaka v slopestylu, Mekinc šestnajsti

Na svetovnem prvenstvu v freestyle snowboardingu, ki je potekal v ameriškem Aspnu, je bil v petek na sporedu finale najbolj množične snowboard discipline – slopestyla. V ženski konkurenci je naslov svetovne prvakinje iz Park Cityja 2019 ubranila Zoi Synnott Sadowski iz Nove Zelandije, v moški pa je zlato »snežinko« prvič osvojil Norvežan Marcus Kleveland. Edini slovenski predstavnik Naj Mekinc se je prvič v karieri prebil v finale tekme najvišjega ranga. Osvojil je šestnajsto mesto, kar je druga najboljša slovenska uvrstitev na letošnjih svetovnih prvenstvih v snowboardingu.

V ženski konkurenci so Američani na domačem terenu ostali brez načrtovanega zlata, saj se je Novozelandka Zoi Synnott Sadowski z odlično tretjo vožnjo (dekleta so v finalu nastopila trikrat, fantje dvakrat) zavihtela na vrh in tako ubranila naslov svetovne prvakinje. 

Zmagovalno vožnjo, s katero je na drugo mesto izrinila do takrat vodečo Jamie Andersen, so sestavljali triki switch boardslide to regular, bluntslide 270 out ter popoln front boardslide 450 out na “canon railu”. Na skokih je izvedla switch backside 900 weddle grab, frontside 720 melon ter 1080 weddle grab, za kar je prejela oceno 85,95 točk in postala prva snowboarderka v zgodovini, ki je ubranila naslov svetovne prvakinje v slopestylu.

"Tako v prvi kot v drugi vožnji sem padla", je po zmagi povedala presrečna Sadowski-Synnottova. "Toda vedela sem, da imam lepe možnosti za zmago, če mi v zadnjem poizkusu uspe pristati zadane trike. Neverjetno se je bilo zadnja spustiti po progi in vedeti, da se z dobro vožnjo vse lahko spremeni in da sem zmožna obraniti naslov. Presrečna sem".

S srebrom se je po precej grdem padcu morala zadovoljiti domača zvezdnica Jamie Anderson, ki je za trike backlip, boardslide 270, blunt 270, backside Rodeo 540 Melon, cab double 900 mute ter frontside 720 mute v svojem prvem nastopu prejela oceno 81.10 točk. 

"Čeprav mi ni uspel moj zadani 1080, sem iskreno vesela za Zoi." je po tekmovanju dejala nekoliko potolčena svetovna podprvakinja Andersonova. "Celo leto se že bojujeva in zadnja vožnja, ki ji jo je uspelo sestaviti je bila brezhibna. Prihodnost ženskega snowboardinga je v dobrih rokah. Ponosna sem nanjo in na vsa ostala dekleta."

Bron pa je osvojila Avstralka Tess Coady, ki je navdušila s triki switch boardslide, boardslide, frontside 180/switch backside 360, switch backside 900 stalefish, backside 720 mute, frontside 720 melon to tail ter za svoj drugi nastop prejela oceno 78.13 točk. S tem je bila prva trojica v finalu razporejeno enako, kot v kvalifikacijah.

Ostale finalistke so se od četrtega do osmega mesta razporedile v zelo tesnem zaporedju: Enni Rukajarvi (Finska) - 77.90 točk, Kokomo Murase (Japonska) - 77.08 točk, Anna Gasser (Avstrija) - 76.96 točk, Annika Morgan (Nemčija) - 70.16 točk ter Cool Wakushima (Nova Zelandija) - 67.81 točk.

Naslov svetovnega prvaka je osvojil Norvežan Marcus Kleveland, ki je bronu iz Sierra Nevade (2017) tako dodal še zlato. Drama pa se je že začela pred finalom, ko je 21-letni Marcus Kleveland grdo padel na treningu in do pričetka tekmovanja ni bilo jasno, če se bo sploh pojavil na štartu.

Kljub vsem se je suvereno lotil finala in dal vedeti, da padec na treningu ni pustil nobenih posledic. Že v prvem od obeh poskusih (šestnajst finalistov se je namreč za razliko od osmih deklet, ki so nastopile trikrat, merilo le v dveh serijah) je bil najboljši od vseh finalistov, v drugi pa je svoj rezultat le še izboljšal, čeprav je bilo po padcu najboljšega v kvalifikacijah - Nemca Leona Vockensburgerja jasno, da je zlato prinašal že prvi rezultat.

Svoj drugi nastop, za katerega je prejel 90.66 točk, je novi svetovni prvak začel s triki cab hardware 270 on to 270 off, boardslide to 270 off na bojektu "tall flat bar", frontside bluntslide 450 off na "canon railu" ter nadaljeval na skokih, kjer je izvedel trike switch backside 1260 melon, backside 1620 melon ter cab 1620 frontside grab.

"Na treningu sem nerodno obremenil nogo in nisem se počutil prav dobro." Je po zmagi povedal Kleveland. "Razmišljal sem, da bi odšel na rentgensko slikanje, a zares sem si želel poizkusiti tekmovati, zato sem se vrnil in se podal na progo. Res sem vesel zaradi tega! Noro je biti svetovni prvak. In tudi to, da sem spet v Aspnu, na enem mojih najljubših prizorišč, je nekaj posebnega. Všeč mi je tukaj in tudi proga je bila danes neverjetna. Sama dobra energija."

Na drugo mesto se je uvrstil aktualni olimpijski prvak v big airu Kanadčan Sebastien Toutant, ki si je oceno 82.53 točk zagotovil že v prvem nastopu, ko je navdušil s tiki switch hardway 270, cab 180/backside 360, blunt 450, cab 1260 tail, frontside double 1080 mute ter backside triple 1440 indy.

Na tretje mesto pa se je v drugem nastopu uspelo prebiti finskemu tekmovalcu Reneju Rinnekangasu, ki z nastopom vrednim 82.51 točk - le 0.02 točki za srebrom, ki je vseboval trike melon transfer, lipslide 270, frontside 270, blunt 450, switch double backside rodeo nose, backside 1620 melon ter cab 1440 nose, iz zmagovalnega odra za 0.23 točke izrinil Američana Redmonda Gerarda.

Od petega do šestnajstega mesta so se uvrstili Kaito Hamada (Japonska) - 80.23 točk, Max Parrot (Kanada) - 78.60 točk, Dusty Henricksen (ZDA) - 77.90 točk, Hiroaki Kunitake (Japonska) - 77.67 točk,  Ruki Tobita (Japonska) - 74.85 točk, Leon Veckensperger (Nemčija) - 74.21 točk, Chris Corning (ZDA) - 72.41 točk, Lyon Farrell (ZDA) - 70.63 točk, Sebbe de Bruck (Belgija) - 63.33, Casper Wolf (Nizozemska) - 61.43 točk, Torgeir Bergrem (Norveška) - 43.93 točk ter Naj Mekinc (Slovenija) - 31.46 točk.

Edini slovenski predstavnik, 19-letni Ljubljančan Naj Mekinc, se je v svojem drugem nastopu na članskih svetovnih prvenstvih (debitiral je leta 2019 v Park Cityju) prvič uvrstil v finale. V sončnem vremenu in brezvetrju se je v odlično pripravljen park, katerega »avtor« je ekipa Buttermilk Park Crew iz Aspna, podal kot tretji po vrsti. Po suverenem začetku na rail objektih je pri izvajanju skoka, ki mu na treningih ne povzroča težav, naredil napako, ki ga je stala boljše ocene. Tudi v drugem poizkusu se mu na prvem skoku ni izšlo po načrtih. Tekmo je, kot eden izmed šestih evropskih finalistov, končal na šestnajstem mestu.

»Uvrstitev v finale v tako močni in izostreni konkurenci je vsekakor lep uspeh in dobra popotnica za nadaljevanje kariere. Naj je predvsem z nastopom v kvalifikacijah dokazal, da nanj še kako resno lahko računamo v prihodnjih sezonah. Če bo tako nadaljeval, se bo vsekakor kmalu lahko enakovredno kosal z najboljšimi snowboarderji v parku,« je po tekmi Mekinca pohvalil pomočnik glavnega slovenskega trenerja Domen Bizjak. Finale je spremljal iz Slovenije, saj v ponedeljek z Najevimi nasledniki odpotuje na mladinsko svetovno prvenstvo v Rusijo.

Z Bizjakom se strinja tudi glavni trener slovenske reprezentance Matevž Pristavec. »Z uvrstitvijo v finale je bil naš cilj dosežen. Lepa in še kako dragocena izkušnja za Naja in celotno ekipo. Naložba za prihodnost. Jutri nas čaka počitek, v nedeljo pa so že na sporedu kvalifikacije v big airu, kjer bo Naj znova »napadel«. Ostajam optimist!« je bil po slovenskem uspehu v ZDA zadovoljen in odločen Pristavec.

»Lepo vreme in super pogoji v parku! V načrtu sem imel izvedbo zelo zahtevne vožnje, toda na skokih se mi tokrat žal ni izšlo. Z uvrstitvijo v finale sem zelo zadovoljen in z optimizmom pričakujem novi preizkušnji v Aspnu ter zaključek sezone v Švici« pa je po prvem finalu na veliki tekmi povedal Naj Mekinc.

[toticiklist]

2.dan, sobota, 11. 7. 2020: Venezia - Garda, 164 km

Po daleč najdaljši etapi, kar sem se jih kdaj lotil in dokaj hladni noči v zmeraj prijetni družbi komarcev, sem, takoj ko sem zajahal svojo zlatolasko in se odpravil na pot, moral opraviti zadnjični test, t.j. preizkus, pri katerem se ugotavlja, ali je v dolini vse tiho, ali pa se tam zadaj slišijo brezupni kriki, ki prosijo za usmiljenje... No, vse je štimalo in uspel sem celo nekako prerazporediti težo tako, da sem končno lahko zaplesal na kolesu in si predstavljal, da sem El Pistolero v njegovih najboljših letih, ko je rezal alpski zrak in prisilil svoje nasprotnike, da so lovili njegovo rit...No, vedeti je potrebno, da Bee Geesi niso dobri samo pri oživljanju, pri tem pa je treba paziti na boke 😉 Pri enem izmed teh poskusov prerazporejanja teže, me prijazno ogovori starejši gospod, ki zmotno misli, da imam kakšne tehnične težave. Po mojih zdaj že nagonskih "Come?", "Si,si..." ali "No, no..." me vendarle vpraša, kakšno funkcijo ima odsevnik na prednjem kolesu (???). In po listanju skozi moj bogat italijanski vokabular, končno naletim na "macchina", kar podkrepim z gestikulacijo roke, ki ponazarja "blink, blink" (reflektor). Ko ostanem "lost for words" se odpeljem naprej po krasni kolesarski stezi, ki kilometre teče skozi polja in gozdičke in vmes preseneti s kupom korenin, ki silijo izpod asfalta. Pri prvem zmernem premagovanju nadmorske višine, ki tako po občutku spominja na staro Šmarsko, ugotovim, da teža prtljage in procenti naklona korelirajo...in to ne v mojo prid. Ves čas si že mislim: "Cepec, si res mislil, da boš vsako jutro pražil jajca v tvoji kul novi posodi, s polkilskim gorilnikom in da si boš kuhal mineštre iz konzerve???" No, in ker sem ciklist na nivoju, si na poti raje privoščim kak miniaturni paštičo v daleč najbolj ugledni restavraciji v industrijskem predmestju. Kot obljubljeno, me čaka še fotkanje pred areno v Veroni. Na eni izmed slik se vidi, kako so oblaki začeli objemati nebo, ko sem se bližal cilju. Saj se bo na hitro ulilo, skril se bom v gostilno in pojedel panin, do tačas pa se bo že zjasnilo...le, da ni bilo čisto tako. V trenutku, ko sem moral le še prečkati most, ki je zelo blizu arene, je po rahlem rosenju, ki ni nakazovalo nič hujšega, boginja tam zgoraj na široko razprla svoje noge in iztisnila mehur s takšno silo, kot da bi jo zadnja dva meseca silili k scalni deprivaciji in kot da tudi naslednja dva tedna ne bo videla školjke...znašel sem se na nikogaršnji zemlji, pod kamnitim lokom, kamor je pobesneli veter usmerjal neusmiljeni curek, enkrat z leve, drugič desne, vse dokler nisem čutil slapov, ki so se po hrbtu stekali pod hlačnice. Iz čevljev bi lahko pil in ker je vsa merda že dosegla svoj vrhunec in me je počasi načenjal mraz, sem se odločil najti streho za vsako ceno. Po reki, ki je bila naenkrat tam namesto ceste, in katere dna se ni videlo, sem nekako dospel do arkad v centru, kjer so lahko bili naključni mimoidoči priča neponovljivemu kolesarskemu striptizu - for free. No, zavrtimo čas 15 min naprej, in mesto je izgledalo tako, kot da poprej pol ure ne bi divjal sodni dan, camerieri pred areno so pobirali podrte marele, pogrinjali mize ter oblečeni v pingvine, z rokami sklenjenimi za hrbtom, s prijaznim nasmeškom čakali, da oropajo turiste (tudi mene - panin z direktnim pogledom na areno je pač nekaj neprecenljivega). Kot dokaz prilagam sliko hudournika, saj mi je v času neurja zalilo ekran in prste... Po opravljenih dolžnostih je čakala le še meka švabskega turizma - Garda. In ker sem tak fin romantik, si nisem drznil izpustiti večernega kopanja pod ognjenim nebom in naslajanjem nad življenjem v božanski vodi, ki je včerajšnji tuš popolnoma zasenčila.

Sicer pa - naj govorijo slike (imam omejitev 10 na objavo, žal...)

[kricac]

Našel rešitev za snegolove pri sončni elektrarni

Lani nam je zaradi količine snega in gladke površine elektrarne potrgalo snegolove. Skoraj vse leto sem iskal način, kako uštimat, da bo konkuretno in da bo OK. Vsi bližnji krovci so bili šalabajzerji. Večine jih popravilo ali nameščanje sploh ni zanimalo, tisti ki so se pa javili, pa bi iste snegolove montirali, ki jih je sneg že potrgal.

Na koncu sem našel nekoga, ki se je stvari lotil projektno. Lotrič se piše in je doma iz Železnikov.Lotil se je zelo resno, rezultat pa je top!

Takole izgleda končni produkt.

Vsak drug/tretji strešnik v resnici ni opečnat strešnik temveč je iz pločevine zmodeliran nosilec. Ki je vijačen neposredno v ostrešje. In potem je nanje nameščena nosilna lestev zadrževalnika. Takole to izgleda od blizu.

Res je zastavil in izvedel mojstrsko. Ni bilo poceni (cca 750 evrov) za skupaj 10 dolžinskih metrov (dva dela hiše). Ampak je top! In verjamem, da bo forever ... Res priporočam, če imate elektrarno!

P.S. Da ne bo pomote. Za tole nisem dobil plačano nič. Samo rad pohvalim, če kdo dobro dela ...

[zutarianprincess]

A lotil stressed 😩😐

REBLOG IF U A LIL STRESSED

[starerazglednice]

Cerknica, Strojna puška

Ob začetku 1. svetovne vojne so vojaške oblasti na Dunaju ustanovile Vojno varstveni urad, ki se je lotil zbiranja pomoči v materialu in denarju, namenjene vdovam in sirotam padlih vojakov, vojnim invalidom in vojakom na bojišču. Zbiranja pomoči so se lotila tudi razna humanitarna društva, podporna in ženska društva, učenci, dijaki in posamezniki. V želji po bolj organizirani in hitrejši pomoči se je tudi ustanovila Avstrijska družba Rdečega križa. S tiskanjem propagandnih serij vojnih razglednic, dopisnic in znamk so se zbirala denarna sredstva, ki so bila namenjena najbolj ranljivim. Zanimivo in izvirno obliko pomoči so se domislili vojaki in njihovi nadrejeni, ki so imeli v okolici Cerknice vojaško vežbališče. V znak dobremu sodelovanju in pomoči so v tri kratni povečavi izdelali leseno strojnico in jo postavili v Cerknici, na trgu na betonski podstavek pod staro lipo. Po slovesni blagoslovitvi 5. 12. 1915, je v leseno strojnico sledilo zabijanje žeblji��kov katere je kupil vsakdo, ki je želel darovati v sklad za vdove in sirote padlih vojakov. Iz šolske kronike je razvidno, da se je zabijanju žebljičkov v božičnem času pridružila tudi šolska mladina, ki je zbrala 40 kron. Nenavadno je, da se je istega dne, 5. 12. 1915 zabijanja žebljičkov z namenom pomoči vdovam in sirotam padlih junakov odvijalo tudi v Kranju, kjer so namesto strojne puške za zabijanje žebljičkov izdelali lesen ščit.

[katedrazapozabljanje-blog]

Dragi Matic

Dolgo mi je vzelo, da sem zbral pogum in se odločil iskreno premislite temeljne predpostavke svojega življenja. Tiste stebre, ki se mi po letih neaktivnosti in tihe vdanosti v zgolj-obstoj zdijo malodane večni in žeodnekdajšnji. In zdaj, ko to pišem, vse te prebliske misli, ki so me že kakšni dve leti obletavale v vedno večji frekvenci, prelivam še v odločitev, ki je prvi in nujni korak mojega pobega od ugodja življenja v kletki, v kateri se nahajam. Kjer živim razmeroma udobno in stabilno življenje, ki mi ne prinaša zadovoljstva ali izpolnitve. Po dolgem premisleku sem ugotovil, da ne želim več biti tvoj prijatelj. Utrujaš me. Morda si se zdaj spremenil, oz. se boš ampak jst sem preveč utrujen, da še enkrat gledam in navijam zate, ker nimam niti kančka vere več, da si spremembe zmožen. In ne morem zopet biti iskreno vesel zate, niti vzhičen, kadar najaviš, da se boš nečesa lotil. Ker ne verjamem tvojim besedam in dvomim, da jim verjameš sam. In na neki točki, dve ali tri leta nazaj, ko sem nehal verjeti v to, se je najin odnos spremenil na slabše hkrati z njim pa tudi jaz. Ta moja utrujenost je rezultirala v tem, da sem ti vedno manj dajal reality check, da sem se raje kot v vlogo aktivnega sogovornika postavil v vlogo pasivnega in kimajočega poslušalca, ki je gigantske količine tvojega jamranja pač tiho sprejel in nisem več našel moči, da tudi glede vsakodnevnih stvari (ki niso politika) delim svoje mnenje in te poskušam course correctat. Več kaj je najbolj painful? Tvoja slepota za soljudi. Res, ampak res “CAPITAL RES” ne znaš ocenit, kdaj koga nekaj zanima in kdaj ljudje hočejo, da jih pustiš na miru, ker nekaj ni njihov cup of tea. To sem prvič opazil na CartHooku, kjer si Vidu dostikrat nekaj razlagal, med čemer je on najbolj zagreto strmel v monitor in odgovarjal s glasom nezainteresiranosti, ki bi vsakomur drugemu dal jasno vedeti, da je osebi ta pogovor odveč. In na blagajnah, kjer daješ pripombe, ob katerih je prodajalkah včasih vidno neprijetno in se počutim, kot da sem tam z fotrom, ne pa kolegom mojih let. In ko si imel motor, z venomeršnjim govorjenjem o njem, ki mene definitivno ni interesiralo, kar sem ti tudi dal vedet on multiple occasions, potem, ko sem videl, da pretending to be disinterested, ne bo delovalo. Z tvojim skakanjem v besedo, s katerim daš sogovorniku vedeti, da te stvari ne zanimajo zares in da imaš neskončno potrebo po biti slišan. In v končni fazi, v vsakem branju tekstov med tabo in Veroniko. Kjer sem ti vedno dal izredno mlačen feedback in nikoli zares ne stopil na tvojo stran. In to je stvar, ki me žre. Ta pasivnost, ki sem si jo ob tebi privzgojil. Ker jst sem vedno, skoraj brez izjeme, bil na Veronikini strani, vidu njene poante, bil presenečen nad zrelostjo in jasnostjo, s kakršno jih je podajala, med tem, ko je od tebe dobivala poceni emocionalne manipulacije na ravni Rasa in absolutno nesposobnost razumevanja in pripravljenosti na spremembe. In ta tvoja jebena potreba po tem, da si najbolj pameten in maš odgovor na čisto vse. Ko ti je Neja poslala tisto sporočilo... I really felt it. Mislim, da je nekje notri napisala ravno to (about that need to be heart and perceived as smart and having all the answers) in kljub emotional supportu, ki sem se ti ga trudil dajat, je moje jedro resoniralo s povedanim. Od prvega spomina tebe, ko si ogrisu, meni in še nekomu razlagal, da pod 35€ na uro ne delaš in v isti sapi prodajal 50 inčni TV, ker si bil broke, do vseh nadaljnjih situacij, kjer sem bil 100x priča enim in istim zgodbam tvojih vrtoglavih zaslužkov in awesome preteklosti v res nadležnem iskanju potrditve dajstva, da si indeed kul. In ubogi Emanuel, ki si ga 1000x oštel in zabil, kadar se je hvalisal z retardiranimi prenapihnjenemi trditvami 5, 6 let nazaj... while being just an echo of you. Jst ti te potrditve ne morem več dajati in drugih (verjetno še bolj problematičnih) isto ne. Razmišljati moram o sebi in o tem, kaj so moje prioritete ne venomer poslušati o tem, kako grozno življenje imaš in kaj vse je narobe. To so tvoji problemi so fucking fix them yourself. Ni moja naloga, da popravim tvoj zakon, tvoje nezadovoljstvo na šihtu, tvoje finance in vse ostalo, me pa pogosto spraviš v takšno počutje in tega niti malo ne maram. Nimava več skupnih interesov, zazrtih v prihodnost in raznotere možnosti življenja. Samo še stvari, ki so narobe, narobe, narobe in rabijo urgentno triažo in ukrepanje, brez tiste prave, žive, nebrzdane fantazije radostih, izkušnjah in možnostih življenja. In ne, ne govorim o faking loto srečkah. Med prijatelji ni nobenih tabu tem in načeloma ni nič off limits ampak količina negativnosti in trauma dumpinga (ki si jo po mojem mnenju sam nakoplješ na glavo) pač ne more biti temelj zdravega prijateljskega odnosa, v katerem osebi skupaj rasteta v simbiozi. Midva sva že dolgo ujeta v (primarno) priskledništvu, ki izkorišča slabosti obeh (people pleasing v mojem primeru in potreba po sprejetosti v tvojem, je moja amaterska diagnoza). In jst aktivno sovražim ta del sebe in posledično naju, kjer sva oba dva pussyja. Ti, ki se vedno delaš žrtev, namesto, da bi reku, give it to me raw in jst, ki ti vedno ustrežem ali pa te vsaj ne negiram preveč, da te ne bi prizadel. But this has to end. In ti mi moraš vrnit moj denar (12.4k evrov, jurja ti puščam za pol leta psihoterapije). Iskreno mam poln kurac tvoje nekompetentnosti in laganja meni (in verjetno tudi sebi), kar je itak razlog, da si v tem sranju in the first place. Včasih sem ob opazovanju tvojih finančnih odločitev mislil, da si pač optimističen and that you run a tight ship. But years have given me perspective. Všeč ti je zapravljat in ne želiš (ali pa ne moreš, ampak se mi iskreno jebe za to distinkcijo, ker tvoje bodisi razvade bodisi kompulzivne motnje NISO moja odgovornost) nehat. In the fact, da samo razmišljaš, da bi si kupu Elden pofukan Ring, potem, ko si - meni dolžan pofukanih 10+k - kupu že tolko useless shita in vestno racionaliziral, kako to rabiš zaradi zdravstvenih razlogov ali pa še huje, kako je nov avto v bistvu VARNOST tvojih LJUBLJENIH, kako bo to izboljšalo NJIHOV standard lajfa, je perfekten primer, kako iz sebe delaš žrtev, med tem, ko se izmikaš vsakršni odgovornosti za svoja dejanja. Mislim, to je slednje res gnila racionalizacija vsake drekaste odločitve, ki jo kadarkoli nardiš. Da ne govorimo o tvojem pogledu na seks, consent in podobno. Še vedno sem hvaležen, da si mi stal ob strani, ko se je zgodil tisti večer z Oto ampak naj ti dam pro tip. Kar sem tisti večer naredu, je bilo narobe. In nikoli nisem rabil nekoga, da mi pove, da ni bilo narobe. Rabil sem nekoga, da povem kako se počutim in nekoga, ki mi hopefully lahko na koncu tega pove, da to ne zaznamuje mene kot človeka in me ne definira v celoti in mi morda, ako to čuti, nakloni nekaj topline na koncu (Veronika is a fucking lifesaver). Ti pa se še enkrat več nisi bil sposoben postavit v vlogo nekoga, ki naredi napačno stvar in želi prevzeti odgovornost za tisti del, ki je njegova krivda. Sploh v luči tistega tvojega goriškega incidenta. Da ne govorimo potem o tistem incidentu z Veroniko kasneje, kjer sem isto on edge, kaj sploh verjet (pa verjetno in itself sploh ni tako velika stvar, oz. vsaj ne bi rabila biti, če bi znal biti bolj iskren). Ta relativizacija vsake, ampak zares vsake, shitty stvari, je v končni moj največji strah. Da bi se, če bi ostal s tabo, nalezel te nezmožnosti introspekcije in večnega ujčkanja samega sebe, kot žrtve okoliščin ali pa celo upravičenega v svojem bednem obnašanju. Jezen sem. Da sem pustil, da je sploh šlo tako daleč vse skupaj. Da sem v svoji utrujenosti izgubil toliko magije, ki sem jo včasih čutil do sebe, da mi je prijateljevanje na veliko trenutkov postalo a chore. Ne me narobe razumet, it’s not all you, far from it. Je tudi služba, okušanje vsakodnevnega grinda in manjka časa in prostora, da moje misli z brezciljnostnim ciljem vandrajo in mulijo svežerosnato travo zakotnih planjav. Si pa definitivno del simptomov, ki mi dela kapitalistični realizem še bolj resničen, še bolj neizbežen in mene še bolj brezupnega v svojem dojemanju sveta. Pri verovanju v sposobnost lastne spremembe in spremembe ljudi okoli mene. Zato midva ne moreva več biti.

[sloveniaincolours]

Baragovo semenišče

Baragovo semenišče nikoli ni služilo svojemu namenu, Plečnik pa se je avtorstvu celo odpovedal.

Umetnosti zgodovinar in duhovnik Josip Dostal je 23. 8. 1939 v obsežnem pismu škofijskemu ordinariatu v Ljubljani zapisal tudi: “Le če bi Plečnik naredil načrt za novo semenišče, je bilo upanje, da mesto dovoli zidavo. Zato se je škof obrnil na Plečnika, ki se je res lotil dela in naredil načrt“. “Mnogi so ob tem načrtu majali z glavo in zdi se, da po pravici. Navadna oblika štirikotne stavbe bi…

[otroskidresi]

otroški nogometni dres Hazard  nobenega navijača Premie

otroški nogometni dres Hazard  nobenega navijača Premier League, je oboževalcem zagotovo pokazal, kaj bo prišlo od prve minute njegove kariere v Unitedu. United načrtuje poletne premike za Jadona Sancha in Jamesa Maddisona Premierska liga 2020 januarski prestopni rok: Ocena poslovanja vsakega kluba od A+ do FM Manchester United je zaključil podpis Odiona IghaloScoring proti Liverpoolu v sporni izgub

Charity Shield z 2: 1 na svojem uradnem prvencu v Unitedu, Van Nistelrooy se je lotil poplačila svojega takrat visokega centa v višini 18,5 milijona funtov in še dveh golov na prvem prvenstvu proti Fulhamu le teden dni kasneje. za le 219 nastopov, se je Nizozemec v samo petih letih v klubu trdno utrdil kot ikona Old Trafforda, preden je poleti 2006 odšel v Real Madrid.

United Career Rating - 8/10 Anthony Martial Še en moški, ki se je Unitedu poklonil proti Liverpoolu - čeprav tokrat z dresi za otroke  zelo drugačnim izidom - o Anthonyju Martialu je bilo malo znanega, preden se je septembra 2015 preselil v Manchester za 36 milijonov funtov.

[ideasonthebackofanapkin]

@lotilings @lumkongubo @thingsiwantithink @artappetit @benjicamo 

ok