Zajednička sednica Skupštine i Upravnog odbora Privredne komore Srbije
Usvojen Predlog Programa rada u 2024. godini, zelena transformacija i digitalizacija poslovanja postaju imperativ
Svet su u 2023. obeležili značajni izazovi kao što su fragmentacija globalne privrede, neizvesnost na tržištu energenata i hrane, ratovi, usporavanje međunarodne tražnje ali da je domaća privreda, uprkos svetskim neizvesnostim, zadržala umereni optimizam za naredni period, izjavio je Marko Čadež, predsednik Privredne komore Srbije( PKS) na današnjoj zajedničkoj sednici Skupštine i Upravnog odbora PKS. On je dodao da je Srbija u ovoj godini očuvala makroekonomsku stabilnost, kontinuiran priliv SDI, kreditni rejting, i da je inflacija značajno usporena.
Pred srpskom privredom su u narednoj godini velike poslovne prilike koje je, napominje Čadež, potrebno iskoristiti, poput nastavka organizacije Ekspo 2027 kroz investicije u infrastrukturu, novih sporazuma o slobodnoj trgovini sa, na primer, Kinom, UAE, Egiptom i drugima, te iskoristiti evropske grantove i povoljne kredite i snažnije se ekonomski povezivati u regionu.
Zelena transformacija i digitalizacija poslovanja postaju imperativ i jedan od najvećih izazova za očuvanje konkurentnosti srpske privrede i u 2024. i godinama pred nama, poručio je takođe Čadež. Zato, kaže, kao potpisnici Pariskog sporazuma, Zelene agende za ZB, potrebno je odlučno ući u programe Zelene transformacije srpske privrede. Dodaje da je naša realnost, niska svest o ovim izazovima, što pokazuju i podaci da 65 odsto proizvodnje struje u Srbiji dolazi iz termoelektrana na ugalj, da ne postoji razvojna banka i zeleni segment finansiranja ove transformacije...
Digitalizacija poslovanja, posebno malih i srednjih preduzeća, prema rečima Čadeža, jeste ključna za opstanak privrede, a u čemu joj može pomoći Centar za digitalnu transformaciju (CDT) PKS, koji povezuje domaći IT ekosistem sa kompanijama iz tradicionalnih sektora i čije usluge je do sada koristilo više od 6.000 domaćih preduzeća.
Na zajedničkoj sednici Skupštine i UO PKS usvojeni su Izveštaj o radu u 2023. i Predlog Programa rada u 2024. godini. Utvrđen je i Predlog finansijskog plana PKS za narednu godinu. U svečanom delu Skupštine dodeljene su godišnje nagrade najboljim i najuspešnijim poslovnim liderima, kompanijama koje su ostvarile značajan poslovni uspeh, kao i posebne nagrade za doprinos privrednom i društvenom razvoju. Takođe su uručena i priznanja „Prijatelj porodice 2023“ kompanijama, koje su po oceni stručnog žirija, javnosti i zaposlenih, najbolje uskladile rad i roditeljstvo podstičući zaposlene da grade uspešnu karijeru i kvalitetno provode vreme sa porodicom.
Saopštenje: PKS
Fotografije: Momčilo Karan
1 note
·
View note
Bečki projekat digitalizacije građevinskih dozvola
Grad Beč je protekle tri godine u saradnji sa partnerima radio na razvoju digitalne procedure za izdavanje građevinskih dozvola pod nazivom BRISE-Vienna. Kombinovanjem softvera za projektovanje BIM (Building Information Modeling), veštačke inteligencije i proširene realnosti (AR – Augmented Reality) ceo proces od podnošenja zahteva do dobijanja građevinske dozvole je sada digitalizovan.
Nova procedura je testirana na trinaest stvarnih građevinskih projekata, a dobijeni uvidi su bili osnova za uvođenje digitalne administrativne procedure. BRISE je realizovan u saradnji grada Beča i Tehničkog univerziteta, Komore građevinskih inženjera Beča, Donje Austrije i Burgenlanda, firme za digitalni inženjering ODE i gradske firme WH Media. EU inicijativa „Urban Innovative Actions“ je finansijski podržala projekat sa 4,8 miliona evra.
„Cilj projekta BRISE jeste da poboljša gradsku upravu, a time i život građana“, izjavio je Mihael Ludvig, gradonačelnik Beča. „Potencijal podataka i digitalnih tehnologija mora da se koristi aktivno i svesno. Birokratske prepreke se mogu ukloniti, a istovremeno uštedeti troškovi i vreme za sve učesnike u procesu“, dodala je Katrin Gal, zamenica gradonačelnika Beča.
© David Bohmann
0 notes
Učenje na daljavo
Zadnje čase večkrat slišim o uspešnosti učenja na daljavo, kar pa je seveda daleč od resnice. Možnosti, ki nam jih ponuja internet so zares čudovite. Video, konference, avdio, webinarji itd. Ni da ni, tehnologija nam danes vse to omogoča. Kljub temu, da pa so vse te možnosti med nami že kar nekaj časa, pa je ta način učenja doživel svoj razcvet prav v času korone, kar je povsem pričakovano. Toda, ali je zares vse tako rožnato?
Že kar nekaj let nazaj sem diplomiral s področja spletnih seminarjev. Sicer bolj iz tehnične plati, pa vendar, področje učenja na daljavo spremljam že zelo dolgo in sem aktiven udeleženec in koristnik teh opcij.
Zakaj je trenutno stanje z zaprtimi šolami in učenjem na daljavo daleč od minimuma?
1. Učenje na daljavo zahteva disciplino
Učenje na daljavo je pogosto učenje s svojim tempom, kar pomeni, da si sam prilagajaš urnik, kdaj se boš učil in kako se boš učil. Šole, kljub svojim mnogim pomanjkljivostim, učijo učence tudi discipline in samodiscipline. Ob klasičnem poučevanju nam učitelj diktira urnik in tempo učenja. Vemo, da morajo biti otroci ob 8.15 v šoli, da se uredijo in so ob 8.20 v učilnici, kjer učitelj prične s poukom. Pouk potem sledi po urniku, vmes so ustrezne pavze itd. Ob koncu pouka učenci odidejo domov in obstaja jasna ločnica med šolo in domov. Nekateri so od tega imeli malo, nekateri veliko, vsi pa so vsaj nekaj odnesli.
Kako pa je pri učenju na daljavo? Učitelj pošlje goro materiala, ki je na določeni dan za predelati. Otrokom na kraj pameti ne pade, da bi se šli doma neko samodisciplino. Jasno, samodisciplina se pridobiva leta in leta in neumno je od otrok pričakovati, da bodo to že kar imeli. Nimajo tega. In tudi tisti najbolj vestni učenci po tolikih tednih učenja od doma, popustijo v svoji vnemi.
Za izvajanje pouka na daljavo, otroci ob sebi nujno potrebujejo starše.
2. Učenje na daljavo zahteva tehnična sredstva
Za dostop do vseh gradiv, potrebuješ internetno povezavo in računalnik. Glede na mojo zgodovino ukvarjanja z računalniki, imam doma vsaj nekaj takšnih in drugačnih naprav, ki jim lahko rečemo računalnik. Pa vendar bi imel kar težavo, zagotoviti trem otrokom vsakemu svojo napravo, v kolikor bi bilo to potrebno. Na srečo je pri nas najmlajši še v vrtcu, starejši dve pa računalnik potrebujeta minimalno.
Če upoštevamo dejstvo, da otroci vsaj nekje do konca osnovne šole ne potrebujejo svojega računalnika(običajno) in da je doma družinski računalnik, ter moj službeni, pa tudi kakšnega starega bi se dalo za silo usposobit, bi se nekako dalo zagotoviti osnovne pogoje za otroke. Ampak jaz sem računalničar, mnogi bi rekli računalniški freak. Nimam težav s tehnologijo. Kaj pa starši, ki niso tehnično podkovani? Ali pa morda tisti, ki si niti ne morejo privoščiti toliko naprav?
Za izvajanje pouka na daljavo, otroci nujno potrebujejo podporo staršev.
3. Učenje na daljavo zahteva usposobljene učitelje
Mnogi se z razvojem spletnih učilnic in učenja na daljavo ukvarjajo že mnogo let. Vse to zahteva veliko časa in veliko prakse. Video posnetki, ki jih posnamejo učitelji so sicer nek izdelek, pa vendar še daleč od neke velike uporabnosti. Učitelji niso Youtuberji, pred kamero se ne znajdejo. Podajanje snovi preko kamere je precej drugačno kot v živo, v učilnici. Vsebine, ki so oblikovno pripravljene za list papirja tudi niso povsem enostavno prenosljive na video. Vse to zahteva čas, ki pa ga v tako hitrem prehodu na učenje na daljavo pač ni.
Predelati gradiva sam je težko že za odrasle, za otroke pa pogosto nemogoče. Sploh če so gradiva slaba in popolnoma neprimerna za samopredelavo.
Zato za izvajanje pouka na daljavo, otroci nujno potrebujejo podporo staršev.
4. Učenje na daljavo zahteva osnovno mero tehničnega znanja
Brez osnovnega tehničnega znanja ni mogoče priti do gradiv. Ob vseh video posnetkih, wordovih dokumentih, power pointih, Zoomih, GoToMeetingih itd., je pot do učenja vse prej kot enostavna. Daleč od samo enega klika. Res je, otroci se marsičesa hitro naučijo. Ampak kdorkoli je že kadarkoli delal s tehnologijo, še posebej, če je bil na strani ponudbe, ve, da so tehnične težave stalnica vsega, kar je povezanega s tehnologijo. Ob tem so otroci nemočni. Zelo pogosto pa tudi odrasli.
Če samo pomislim na določene Zoom seje, bodisi učiteljic twirlinga, glasbenih učiteljev, tudi osnovnošolskih učiteljev, ni otrok od odločenih sej dobil popolnoma nič. Mnogi so za ukvarjanje z Zoomom zapravili ogromno časa, potem za samo snov ga je pa zmanjkalo. In otroci so si zapomnili le v ekran gledajoče obraze, ki niso znali urediti spletne učilnice.
Ob vseh teh sejah, so ob otrocih sedeli starši.
Zato za izvajanje pouka na daljavo, otroci nujno potrebujejo podporo staršev.
5. Učenje na daljavo zahteva premišljeno preverjanje znanja
Velik problem imajo trenutno šole s preverjanjem znanja. Če je na raznih zaresnih spletnih učilnicah in študijih na daljavo, ki potekajo že vrsto let, povsem običajno in dobro preverjanje znanja, so sedaj v šolah učitelji povsem izgubljeni. Kako naj preverjajo znanje učencev? Kako naj vsem zagotovijo enake možnosti? Kako naj bodo prepričani, da se ne goljufa?
Vse to zahteva zelo premišljena preverjanja v stilu, vse imaš lahko zraven, če znaš boš rešil..... Sam sem dal v življenju skozi že mnogo tovrstnih preverjanj, tudi na faksu. In ja, noben Youtube in Google ti ne moreta pomagati, če ne znaš. Seveda ob predpostavki, da je test dobro pripravljen in primerno časovno omejen. Časovna omejitev je pri tem ključna, saj onemogoči brskanje za odgovori, ker moraš odgovarjati sproti.
Jasno, učitelj ima lahko sejo 1:1 z otrokom in preveri znanje. Pa je to pravično? Mnogi starši ne zmorejo trenutnega “učenja na daljavo”. Mnogi delamo od doma, kar pomeni, da delamo. Težko se je ob tem ukvarjati še s šolo otroka. Mnogi starši, predvsem tujci, imajo sedaj velike težave, ker ne zmorejo biti učitelji svojim otrokom, saj bi tudi sami v prvi vrsti potrebovali vsaj znanje jezika, če ne še kaj več.
Zato za izvajanje pouka na daljavo, otroci nujno potrebujejo podporo staršev.
Kaj torej storiti z učenjem na daljavo?
Učenje na daljavo ima mesto točno tam, kjer ga je imelo že pred korono krizo. Dopolnitev tam, kjer klasično učenje ni mogoče. Torej zgolj in samo dopolnitev. Zelo, zelo koristno je vse to kasneje, ko diplomiraš in se začneš sam brigati za svoje znanje. In ko si že dovolj discipliniran in tehnično podkovan, da ti je to v dejansko korist.
Za otroke v osnovni šoli pa je takšno učenje popolnoma neprimerno in iskati bi morali način, da se to čimprej zaključi. Tudi za srednješolce je to manj primerno, čeprav vsaj deloma bolj sprejemljivo.
Kljub vsem težavam in težkim časom, pa sem vesel, da se bo vsaj nekaj stvari zares pokazalo:
Učitelje potrebujemo
Ni potrebno vsakega izgubljenega dne nadomeščati z neumnim sobotnim nadomeščanjem
Učitelj ni samo nekdo, ki pove, kaj moraš znati. Učitelj je nekdo, ki s svojim zgledom naredi mnogo več.
Otroci nujno potrebujejo svoje starše oziroma odrasle, ki jih vodijo in usmerjajo skozi življenje.
Učenje na daljavo je lahko odlična DOPOLNITEV, nikakor pa ne edini način učenja.
Učenje na daljavo ni primerno za otroke.
0 notes