#večinoma vedno v vsem kiksnem! povejte¸ če se vam zdi¸ da brcam v temo!

[besedar]

beseda dne: nehánje (delo, življenje, prizadevanje)

še zlasti v besedni zvezi "dejanje in nehanje"

etimologija oziroma moja ugibanja:

1.) SSKJ na kvadrat navaja néhanje in nehánje pod dvema različnima iztočnicama, kar bi ponavadi pomenilo, da gre za dve rezlični etimologiji! AMPAK! Primerjajmo z njihovim vnosom za navijati (navijati kot vrv in navijati kot za nogometni klub, ki ju da pod isto geslo kot dva različna pomena iste besede. Etimološki slovar pa pove, da pride viti v prvem pomenu iz indoevropske baze *u̯ei̯h1- (oviti, zaviti ...), viti kot tuliti je pa onomatopeja). Ne ravno ista situacija, ker je samostalnik že še isti, samo spol ima dvojen: nrav, ki jo navede pod dvema različnima gesloma. No, dobro, zaradi spola, naj jim bo, ampak vseeno. S SSKJ-jem na kvadrat se ne razumeva vedno fantastično, zato jih mogoče obsojam malo strožje, kot si zaslužijo.

2.) Kakorkoli že! V Snojevem etimološkem ni zaslediti kakšnega posebnega nehánja. Tudi v drugih slovarjih na franu niti ni — kar opazimo, je v resnici to, da se nehánje v zgoraj navedenem pomenu pojavi samo v SSKJ-ju na kvadrat in pravopisu, v starejših slovarjih pa ne, se pa naglas v njih označuje na drugem zlogu, samo da pomenijo (pre)néhanje:

Z razlogom podajam tisto Hipolitovo kartico, kjer se nehánje pojavi v nominativu in ne v genetivu, da ne bi prišlo do pomote zaradi kakšnih premičnih naglasov ali česa podobnega. Mimogrede, vem, da vas vse zanima, ampak mislim, da je Hipolit moj najljubši slovar vsaj konceptualno. Ni izredno praktičen, to ne, mi je pa zelo všeč, da se je nekomu zdelo vredno besede zbirati, pisati in prevajati na roko. Sorodna duša!!

3.) Na hitro preverim Wiktionary, če se zasledi kakšen drug slovanski jezik, ki bi ločil néhanje in nehánje, po možnosti s priročno etimologijo zraven. Ne najdem ničesar takšnega, je pa res, da gre tukaj vedno (vsaj pri meni) na srečo in po posluhu, ker moram ugibati, kako bi se črkovalo.

4.) Pogledam Glonarja, kaj imaj kaj povedati. Na strani 252 (v pdf-ju oz. na strani 236, če gledaš oštevilčenje, kakršno je v slovarju) najdem pravo: nehati — jenjati, končati se; vojska neha; vse se bo enkrat nehalo; — pustiti: nehati od greha; — dejanje in nehanje; — nehavati.

Kaj nam pove torej to? No, če prav razumem, je nehánje malo ločeno tako od končati se kot od nehati, vsekakor pa je pod istim geslom, ne pod kakšnim čisto iks, ki bi nakazovalo obstoj neznanega glagola nehávati.

5.) Imejmo torej to v mislih, ko postavimo svoji hipotezi. Obe izhajata iz tega, da je nehánje v zgornjem pomenu prišlo iz pomenskega prenosa: nekaj, kar se neha -> nekaj zaključenega, nekakšna celota (zelo verjetno povsem zgrešeno izhodišče).

6.) Hipoteza A, ki jo v resnici zavračam, a mi je prva prišla na misel: najprej se je reklo néhanje, a se je naglas zaradi rime dejanje — nehanje prestavil na drugi zlog.

7.) Hipoteza B, ki se mi zdi verjetnejša: najprej se je reklo nehánje, verjetno tudi neháti. ... Ura je petnajst čez dve, ampak tole moram malo bolj raziskati, čakajte:

7.1) Gledam Hipolita. Konsistentno naglašuje neháti, tudi v osebnih glagolskih oblikah: je nehál, je nehála, vojska nehà. Edina oblika z naglasom na prvem zlogu, ki jo zasledim, je velelnik: néhaj.

Miniaturna teorija: je mogoče, da je velelnik vplival na naglas ostalih osebnih glagolskih oblik? Ker ima takšne vrste pomen, ki se pogosto uporablja v velelniku? (nehaj s tem, nehaj z onim ...) Primerjaj z razvojem poklasične latinščine v romanske jezike: samostalniki za osnovo, iz katere se razvijajo, jemljejo večinoma akuzativ, ki se uporablja pogosteje, razen pri samostalnikih, ki se nanašajo na žive osebe (sestra, brat, oče ...), kjer se je pogosteje oz. pogosto uporabljal vokativ. (Tam je potem osnova vokativ oz. "nominativ" — ista oblika.) Seveda gre pa lahko tudi za dialekte. Dialekti mi sploh ne grejo in še sanja se mi ne, kako bi se začelo to preučevati. Najbrž z jezikovnim atlasom ...

7. - nadaljevanje) Najprej se je torej reklo neháti, potem se je naglas prestavil. Pod vplivom novega naglasa pri glagolu se je na novo naglasilo tudi néhanje. Stari naglas se je zaradi rime ohranil le še v besedni zvezi dejanje — nehanje. Rime, asonance, ustaljene besedne zveze in podobno pogosto ohranjajo starejše besede ali oblike besed, lahko bi se zgodilo tudi tukaj ...