#paštas

[unhonestlymirror]

I had to declare a parcel and gosh, the women who work in Lietuvos Paštas and in the customs are so nice😭😭

[bukimevieningi]

Lietuvos paštas dirbtinai marinamas, kad būtų privatizuotas?

Visi Lietuvos pašto veiksmai primena iki šiol buvusių valstybinių įmonių sąmoningą varymą į bankrotą, kad po to būtų galima jas privatizuoti, o privatizavus, verslininkai uždarbiautų iš paslaugų ir krautųsi sau milijonus. Mažeikių naftos pardavimas už 1 litą, ko gero, yra pats geriausias to pavyzdys. Eilėje jau laukia Lietuvos geležinkeliai… Masinis Lietuvos paštininkų atleidimas antrus metus iš…

[afotoeu]

#Kaunas #Lithuania #Lietuva #dronas #Mavic3 #djimavic3 #kaunasaerial #kaunastic #winter2023 #mavic3tele #mavic3zoom #laisvesaleja #kaunaspostoffice #architekturoscentras (at Kauno Centrinis Paštas) https://www.instagram.com/p/CoHIqBUt2Ka/?igshid=NGJjMDIxMWI=

[zvoneradikalni]

London pun izrabljivača klase Saša Cvetojević 😡😡😡

Jučer sam nekako premučao, ali danas ne može! 😡😡😡 Majku li im izrabljivačku kapitalističku 😡😡😡. Znači ‘vako – pođem jučer u restoran u kojem svaki put kad sam u Londonu pojedem finu paštu sa škampima i tikvicama, sve je u redu, pašta dobra, vino dobro, pitam za račun, eto ti njega s uređajem … vadim karticu i krećem platiti … kad ono, ne pita POS za tip???? Kako ne pita? 🤔 Mislim, odlično,…

[yowana-39]

šnicle i pašta aaaaaaaaaaaaaaaaa

[808hintai]

[nenuobodiistorike]

Ar norėtumėte, kad tokie automatai grįžtų į Lietuvos miestų gatves?..

[iandroideu]

China dezinfekuos parcel submit #Kinija #Naujienos #paštas #siuntos https://t.co/HEjN07ctXN http://twitter.com/iandroideu1/status/1222611645697888256

China dezinfekuos parcel submit #Kinija #Naujienos #paštas #siuntos https://t.co/HEjN07ctXN

— iAndroid.eu (@iandroideu1) January 29, 2020

[malinkonija]

gorgeous gorgeous girls also make pašta fažol at 8 am

[toticiklist]

4. dan, ponedeljek, 13. 7. 2020: Pavia - Barolo, 153 km

Medtem, ko ležim pod svojo plahto med vinogradi in poslušam tiho petje, ki ga spremljajo nežni akordi ukuleleja in ga na trenutke prekinja pristen prijateljski krohot, ki preide v strastno in glasno izkazovanje ljubezni, sceno pa krasijo posamezne kresničke, ki se počasi in utripajoče premikajo med drevesi, razmišljam, ali sem pri svojem početju res malo nor in samouničevalen, ali sem se skozi leta naučil toliko zaupati samemu sebi, da me ekstremna in nenadna psihična nihanja, ki v enem trenutku sprožajo evforijo, v naslednjem trenutku obup in jezo, preden takoj zatem najdejo upanje in pomiritev, ne uničijo popolnoma. Namreč, toliko mi je zdaj že jasno, da kjer ti življenje daje, ti v isti sapi nekje vzame (in obratno) in če se s tem ne znaš sprijazniti in sprejeti večnega valovanja, ki je osnovni princip delovanja vesolja, ne boš nikoli našel notranjega miru in segel v roko svojemu jazu...Morda sam podzavestno iščem razočaranja in luknje, da sem, ko se potegnem iz njih, dvakrat močnejši. In morda je zato ta pot tako razsvetljujoča, ker vsak dan predstavlja življenje v malem in ti daje možnost, se znova in znova izvleči, videti in spoznavati, kako se nasprotja vedno potrebujejo, da ohranjajo ritem narave.

Danes bi naj bil pravzaprav na sporedu "krajši" izlet, da se malo regeneriram, končal se je z nepričakovanimi dodatnimi petimi kilometri klanca (ki jih nisem vnesel v navigacijo) skozi ene najlepših vinskih pokrajin, kar sem jih kdaj videl, pa je vseeno nikakor nisem mogel užiti. Ni ga hujšega občutka, ko si po 150km pripravljen, da se čez par metrov ustaviš in raztovoriš, pa te nekaj naenkrat klofne po zatilju in ti pokaže graščino tam zgoraj v hribih-"Tja..tja moraš..." In potem morajo uboge, nič krive trte poslušati spisek besed na P... In J..., ko itak ne razumejo besedice srbohrvaško...in ko končno pripizdiš do vrha, ugotoviš, da treba za večerjo pojest kako tablico, ki je ostala v žepu od dresa, ali komarja, če ne bo on prej tebe.

Sicer pa se je vse skupaj že začelo klavrno, potem, ko so me nadloge, ki v svojem kratkotrajnem bivanju nimajo drugih zanimacij, živega odirale, da sem ravno nabral za tri ure spanca in sem v polurnem šoku bolj spominjal na povoženega ježa, kot karkoli drugega. Preden mi je postalo jasno, kje sem, kdo sem in kaj moram nardit, je bila ura že spet, nebodigatreba, devet, preden je bila bičikleta spakirana in se je bilo potrebno še rešiti balasta kuhalne posode in plina, kar je pomenilo polurno stanje v koloni pred pošto (ker pač, korona) in delanje čirulčarul z mojo polomljeno italijanščino, da sem na koncu dojel, da bo paket na koncu stal več, kot njegova vsebina...No, še dobro, da so jutro rešili nemški kamper in njegova prikupna in bistra otroka (s katerimi sem se spoznal prejšnji večer v restavraciji, ko sem jim pomagal odganjati komarje), ki ju je bilo prav prijetno poslušati, ko sta razlagala o krajih, ki so jih že prepotovali in njunih doživetjih...Sledila je vrnitev na cesto in polurno iskanje položaja, ki bi manj dražil rit, ter nerviranje z vnetim očesom (ali usrano lečo), zaradi katerega imam stalno orošeno sliko...

Ko ti sama cesta ne daje nekih posebnih doživetij, jih moraš iskati v malenkostih - vesel sem bil namreč, ko me je že drugi dan zapored, na prednji torbi kar nekaj kilometrov spremljala pikapolonica, kar me je dolgo časa zaposlovalo v mislih - kako neverjetna razdalja je to iz perspektive pikapolonice in kakšen šok je morala doživeti, ko je v dobri uri prepotovala njen svet in se znašla nekje povsem drugje...da bi sam štopal raketo in se v naslednjem trenutku znašel na Marsu, hmm ... Postanek sem načrtoval v Alessandrii in ker me je pošteno načenjala lakota, sem si zabil v glavo, da bi jedel carbonaro in nič drugega - še izbirčen bi rad bil...? Nakar je sledilo nesmiselno iskanje kakšne primerne restavracije, kjer so krožniki npr. večji od moje dlani in vrtenje v krogu po neznanih in grdih ulicah, dokler nisem sestradan že skoraj obupal in se odločil za prvo kantino, ki mi pride na pot. Če se vrnem na prvi odstavek - bila je "Ristorante Isola", kjer sem ugotovil, da je bog - Italijan. Po prvem navoju na žlico se je pašta stopila v ustih, perfektna količina soli je sprožila mravljince po dlesnih, in ta jajčna krema...! Potem, ko sem že izgubil vero, sem naletel na najboljšo jebeno pašto, ki jo lahko skreira samo ta pravi mojster in še preden je lahko cameriere, ki ves preljubi popoldan stoji na vratih, čuva svoje tri mize in je v bojni pripravljenosti, da prinese bel prt in pogrinjke, ko se pojavi gost, povedal ceno - borih 6 €, sem že naročal novo porcijo. "Una carbonara dal paradiso"!!! in potem, ko so njegovi prijatelji, ki so sedeli pri sosednji mizi (glej ga zlomka) videli to čudo od človeka, ki vase spravlja kalorije dveh porcij karbonare, smo že bili pri bičikletah, Kopru, Sloveniji, Portugalski.. moja italijanščina je zaplesala kot nikoli poprej in v naslednjem hipu smo, kot se za moške spodobi, že družno premerjali mične gospodične, ki so prihajale mimo in klavrn, umazan pločnik spreminjale v rdečo preprogo....vsak dan bolj doživljam pravo italijansko skromnost in prijaznost, ob kateri instinktivno postaneš domač, gost, ki ga spoštujejo kot prijatelja.

Po mučnem uležavanju pašte, ki prej sili k spancu kot vrtenju pedal, je siva pot vodila prek gričev in dolin, do trenutka, ki sem ga že opisal. Krog je sklenjen in takoj se začne znova, in znova, in znova... La vita e bellissima 😉

*pomanjkanje slik je odraz navdušenja nad dnevom

[birutebi]

2400 pr. Kr. - pašto atsiradimas Egipte 1971 - pradedamas naudoti elektroninis paštas 2020 - koroninis paštas #korona #pastas #email #darbas #darbasnamuose https://www.instagram.com/p/B9y3p_lgoGf/?igshid=1i9c22nuifq9v

[bukimevieningi]

Lietuvos paštas peržengė visas padorumo ribas: grasina išjungti "Būkime vieningi" paskyrą (video)

Lietuvos paštas peržengė visas padorumo ribas: grasina išjungti “Būkime vieningi” paskyrą (video)

Akcinė bendrovė “Lietuvos paštas”, valdoma Astos Sungailienės, ir toliau stebina savo naglumu. Šį kartą “Lietuvos paštas” pagrasino, kad išjungs youtube paskyrą “Būkime vieningi”, jei ši nepašalins vaizdo įrašo, kuriame užfiksuotas “Lietuvos pašto” darbuotojų elgesys. Apie tai kaip viskas prasidėjo ir kuo tai baigsis – vaizdo įrašuose.

[afotoeu]

#Kaunas #Lithuania #Lietuva #dronas #skypixel #djieurope #Mavic3 #djimavic3 #Kaunasaerial #VisitKaunas #djicreator #realisbeautiful #hasselblad #VisitLithuania #kaunas2022 #spring2022 #kaunasmodernism #kaunasmodernarchitecture (at Kauno Centrinis Paštas) https://www.instagram.com/p/CbVhFLqgYsD/?utm_medium=tumblr

[idiosinkratika]

                                      jules laforges, solo de lune

mėnulis kyla, o kelias sapne! o kelias be pabaigos, štai paštas, kur jie dega žibintus, kur mes geriame pieno stiklinę, ir nagi mes jau išvarom, svirplių dainoje, po liepos žvaigždėmis.

o mėnesiena, bengališkų šviesų vestuvių puota skandinanti mano širdgėlą, klevų šešėliai kelyje, … kalnų šaltiniai besiklausantys savęs pačių, besiklausantys savęs dainuojančių, šiuose Letos upės potvyniuose, …

o mėnesienos solo, tu meti mano rašikliui iššūkį, o! ši naktis kelyje; o žvaigždės jūs mane gąsdinate, jūs visos ten esate, visos! o šios valandos skaidrume … o! kad būtų būdas išsaugoti viso to sielą ateinančiam rudeniui! ...

laimės maniakai, ką gi mes darysime? aš su savo siela, ji su savo klystančia jaunyste?

o senstanti nusidedanti moterie, o! kiek dar vakarų aš pulsiu tavo garbei?

                                                                                                                                                            [ištrauka], vertė A R

[miegantipanda]

Nepasiduok monotonijai.

- -

Vienuoliką metų! O mano kišenėje neatsirado nė centu daugiau. [...] Vienuolika metų prabėgo man prieš akis. [...] Viena ir ta pati kėdė, tie patys judesiai, tie patys pokalbiai. Mačiau save tarp jų - kamuojamą svaigulio priepuolių, geliančiu kaklu, rankomis, su skausmais krūtinėje. Maudė viską. Pramiegodavau visą dieną vien tam, kad vakare vėl eičiau į darbą. Savaitgalius, norėdamas užsimiršti, pragerdavau." –  Charles Bukowski (iš knygos “Paštas”) - -  Photo by Joshua K. Jackson from Pexels

[b738]

#kaunas #lietuva #litauen #lithuania #oldpost #post #postamt #paštas #lietuvospaštas #interwar #interwararchitecture #interwarmodernism (at Kaunas)