#kavč

[jacospuknikson]

[nakupek]

Bi bila prava za tvojo dnevno sobo? @tejalazar @pecemstrudl @anjahribar BELDOMO SYSTEM: Sedežna garnitura Naj bo vaša dnevna soba opremljena s kakovostnim in funkcionalnim pohištvom, nikar pa ne pozabite tudi na dekorativne dodatke, ki ji bodo dali piko na i.   Del blagovne znamke Beldomo System je sedežna garnitura Alessia. Izdelana je iz kakovostnih materialov. Sedežno garnituro odlikuje preprost in lep dizajn. Ponuja veliko prostora za sedenje, ležanje in počivanje.   Možnost naročanja različnih dimenzij in kombinacij! #novazofa #novasedežna #novapridobitev #novo #novadnevnasoba #novadružba #novaprenova #sedeznegarniture #kavč #zofa #nakupek #nakup #nakupi #spletnatrgovina #slovenia https://www.instagram.com/p/B7LmzZtl3Fn/?igshid=s8nrbraef7i6

[juliannewhore]

izbruhčy II.

skrajneži niso vredni mojega časa,

čeprav je to moj modus operandi,

regresija je dobra le za to,

da okoli mene ni nobenega človeka,

so le martinčki, ki se parijo, in mravlje,

ki živijo, da gradijo in kdaj pa kdaj umrejo,

ena je zlezla med moje filtre

in zdaj v navalu panike išče izhod,

vedno se moram povsem predati,

se vreči v pizdo, mogoče v tri,

da potem hlastam po svobodi,

ki je na drugi strani tehtnice

in se zdi tako nedosegljiva ob vsakem nagibu,

trenutno se ljubim z apolonom,

mladim povzpetnikom, ki nosi šale

in živi od žepnine svojih staršev, sodnikov,

razočaranih, da ne študira prava,

raje bi se požgal z dionizom,

zadrogirancem, ki na meti prodaja kasete svojih pesmi

in se ni slišal s starši,

odkar je zasedel kavč prijatelja,

ampak zdaj sem tu

in se lahko tolažim vsaj s tem,

da človek ne bo nikoli povsem zadovoljen

[allowsaoirse]

Pridem do njega. Se uleževa na kavč, da pogledava film. Vmes mi da enkrat lubča in gledava dalje. Z roko se začne dotikati moje roke. Vse bolj intenzivno prepleta svoje prste z mojimi. Ustavi film in se uleže name. Me začne poljubljati. Potegne mi hlače dol. Umakne mi hlačke in gre vame s prstki. Brez spraševanja me hoče zadovoljiti oralno, a se mu umikam kolikor se da. Sleče se in dovoli, da ga začnem poljubljati po rami in njegovem tatuju. Odmakne me stran in si sleče boksarce. Samo z glavco gre vame in noče do konca. Čaka in se igra. Naenkrat ga samo potisne vame, se uleže name in začne hitro nabijati. Nerealno ga čutim. Res ima trdega in stoji mu preveč. Na momente malo zaboli. Menjam položaj in grem jaz nanj. Primem ga za zapestja in se igram samo po glavici. Vsake toliko se mu spustim do konca. Sleče mi modrc in prekrijem mu oči. Opozorim ga naj bo previden z dotiki. Zatipa pirs v niplu in začne samo komentirati da ne more verjeti, kako sem nora. Čisto me objame in se začne intenzivno nabijati. Res je blizu in ga umakne ven in me zalije po riti.

[sarcasticlilkid]

Pa kje najdejo te sodnike???? Kavč strokovnjaki?

[zamisljeniromantik]

Zimska pravljica

Prvi sneg se je usipal iz neba kot, da bi ga kdo posipal orajško torto z orjaškim sladkorjem v prahu. Avto si je nemo utiral pot še po svežem snegu nekam v globine gozda.

»Veš kam greva?« ga je napol prestrašeno vprašala, ko je sproščeno sukal volan po zasneženi cesti.

S pogledom jo je vprašal, če res dvomi vanj in se nato spet posvetil vožnji.

»Razmišljala sem. Mogoče ima moja mama prav. Morda bi res lahko počasi mela otroka,« je nadaljevala.

»Res? Zakaj že?« ni bil navdušen.

»Ker bi lahko ustvarila najino malo družino, veš koliko sreče in zabave je v tem.«

»Žrtvovala bi pa kaj? Najino spontanost, ambicije, voljo do življenja, čas.«

»Ampak bi bilo lepo.«

»A nisva o tem že miljonkrat? Pa sej na koncu sama prideš do tega, da otroka pač nočeš ane?«

»Ja, samo zato ker maš ti dejansko dobre argumente.«

»Nisem še slišal argumenta zakaj bi bil otrok dobra ideja.«

»Sreča?«

»Kot, da je sedaj nimava.«

»Mislim imava jo, ampak bi jo lahko imela še več.«

»Še več kot to?« je pokazal na precej veliko brunarico, ki je mogočno stala na vrhu prepadne stene nad njima.

Začela sta se vzpenjati po ozki in ovinkasti gorski cesti.

»Kaj če bi samo poskusila?«

»In kako bi ti poskusila imeti otroka? Saj jih ne posojajo na poskus?«

»Lahko se igrava varuško za kak vikend?

»Tudi najini prijatelji nimajo otrok.«

»Jih ma pa moja sestra.«

»Ne.«

»Ja, res nista tako napačna.«

»Sem že doživel, hvala.«

»Joj takrat sta bla še majhna.«

»Pa saj ne moreva preskočiti določenih let otrokovega razvoja, ane?«

»No ja, še vseeno bi lahko vsaj za najino mirno vest poskusila.«

»Tvojo mirno vest.«

»No prav. Mojo mirno vest. Torej si za?«

»Če si tega želiš, sem vedno za.«

Blaženo se je nasmejala in avtomobil se je ustavil pred brunarico. V kaminu je prijetno zagorelo. Ognjeni zublji so večji prostor napolnili s prijetno toplo svetlobo. Zazrl se je nekam ven skozi orjaška okna, ki so segala od stropa do tal. Pogled se je skozi njih pel po celotni dolini vse do manjšega naselja na drugi strani le te. Lučke so se že začele prižigati v somraku, ki sta ga povzročila pozna ura in sneženo vreme.

»Kaj bova jedla?« ga je malce igrivo vprašala.

Obrnil se je in pred njim je v svilen kopalni plašč stala vitka postava z dolgimi nogami, kodrastimi rjavimi lasmi in rdeče našminkanimi ustnicami.

»Jaz bi kar tebe,« je s porednim nasmeškom dejal.

Počasi je stopil do nje, odložil nizek kozarec viskija na nizko stekleno mizo in z dlanjo objel njene boke. Nežno jo je poljubil in jo med tem pogledal v oči. Vrnila mu je pogled. Pogled upora, divjosti in nečesa kar je pač potrebno ukrotiti. Z roko, ki je med tem božala obrazek jo grobo prime za vrat in ji da vedeti: »Moja si in samo moja. S tabo lahko počnem karkoli se mi zazdi. Sej veš to, ane?«

Z ognjem v očeh mu prikima in dahne: »Da.«

V ugodju se ji nasmeji ter jo pahne na kavč za njo.

Potrpežljivo ga gleda in čaka na naslednji ukaz.

»Pridi, boš dobila za jest,« ji nagajivo reče in si odpne hlače.

»Ampak po vseh štirih,« še doda.

Poslušno se spravi na vse štiri. Njena spalna halja se medtem odpne in njeno prsi se v ritmu korakov tresejo ko pride do njega in ga pogleda navzgor. Z dlanjo poboža njen obraz, pride do zatilja in ji potisne ud v usta. Globoko, grobo in močno. Malce zamomlja.

»Si kaj rekla?« jo potrpežljivo vpraša.

Odločno odkima in ga gleda z milimi očmi.

»Tako je prav.«

Z obema rokama prime njeno glavo, odmakne lase in ji ga začne porivati v usta. Ritem stopnjuje in se ne meni za njeno momljanje. Nato na hitro povleče njeno glavo nazaj, da se lahko za hip nadiha in ji spet porine ud v usta.

»Delaj z jezikom« ji vmes ukaže in malce omili ritem, da ga lahko začne obdelovati v ustih.

Po nekaj minutah vzame ud ven njo pa za vrat dvigne k sebi.

»Sleci se,« ji zaukaže.

Pridno ga uboga in pusti, da njena odprta halja zdrsne na tla. Pod njo nosi rozaste čipkaste hlačke. Ubogljivo jih zdrsne preko sočnih beder na tla in ga spet pogleda v pričakovanju na navodila.

Primejo jo za obe roki. Obrne na mestu, za tilnik porine glavo v sedišče kavča in z drsom noge razširi njene noge, da je njeno mednožje pripravljeno na použitek. Medtem ko njeno glavo še vedno tišči v kavč nastavi ud in ga globoko in močno porine v njeno nožnico. Milo zajavka. Nato ga potegne ven, pljune na muco in s prsti razmaže pljunek po njen. Še enkrat ga vstavi in začne nabijati. Medtem z drugo roko grobo useka po izpostavljeni riti, da se ta rdečkasto obarva. Pri šestem udarcu se sesede na kavč. Ponovno dvigne njene boke, roke ji nastavi na kavč jo prime za lase in ponovno začne nabijati. Ritem se zamenja. Sedaj nabijanje postane hitrejše in manj silno. Pove ji naj spusti roke, tako, da jo nazaj drži le z lasi in nabija skoraj z nadzvočno hitrostjo. Po nekaj sekundah začne stokati in spuščati krike užitka.

Nenadoma jo prime za boke in v zraku zasuče, da se sedaj gledata. Položi jo na kavč in se kar zažene v njeno muco. Objame ga z nogami in rokami in tako jo dvigne v zrak, da se z vso svojo težo lahko nabija nanj. Prisloni jo ob zid in začne neusmiljeno nabijati. Loti se njenih prsi. Lizanje in cuzanje kaj hitro prerasteta v grizlanje in grizanje, da na joških ostajajo rdeče sledi zob. Prime ga za lase in obrne njegovo glavo proti sebi. Dovoli ji in jo poljubi. Nato pa spusti na tla obrne okoli in pelje do velike steklene šipe. Razširi noge in jo zajaše, da njene prsi pritiskajo na steklo. Glavo tiši v steklo za rit pa ji govori naj jo izboči ven. Nato pljune navzdol in pomaže predel nad muco. Nastavi ud in ga porine v ritko da se ona skoraj sesede. Počasi stopnjuje ritem in ona hlipa in vzdiha v ekstazi. Primejo za muco in jo začne močno in v dobrem ritmu masirati. Z drugo roko pa jo drži za tilnik in sili k hladni šipi. Čuti kako začenja podrhtavati. Dvojna penetracija ji ustreza in s prsti začne riti po njeni muci.

»Nafilaj me,« mu še dahne ko cel preznojen začuti kako začne sperma potovati do konca uda in napolni njeno ritko. Ona čuti kako njegov tič pulzira v že tako pretesni ritki. Njej se medtem obrnejo oči in oba dva se sesedeta in zdrsneta ob šipi na topel parket.

Navdušeno ga poljubi in zadihana dahne: »Hvala dragec.«

»Zate vse draga,« ji še reče in skupaj v naročju zadremata na kavču.

[rcomoel]

Naslednjič bi rada prišla do njega v petkah, samostoječih noganicah, hlačkah, moderčku in ogrnjena v plašč. Pridem do njega in ga prosim če me sleče. Želim si videt njegov pogled ko ugotovi, da nimam obleke.

Potem bi se pa samo usedla na njegov kavč, dala hlačke dol, noge narazn in mu rekla naj potegne vaginalne kroglice ven iz mene.

[lifecoachzen]

Gremo v akcijo!

Vse spremembe v življenju za doseganje zastavljenih ciljev sem razdelil v 3 velike skupine in to so PREHRANA, AKTIVNI NAČIN ŽIVLJENJA in STANJE UMA. Danes pišem o eni od največjih težav na začetku sprememb navad in to je CONA UDOBJA! Spodaj najdete vse 3 glavne skupine in podskupine, katere bom predstavljal na blogu:

1. PREHRANA

-          Spremljanje prehrane in prehranjevalnih navad

-          Vpeljava nove prehrane

-          Pitje vode

-          Premik iz cone udobja v nov lifestyle

-          Samokontrola

-          Pravilo 21/90

-          Intermittent fasting ali prekinitveni post in pravilo 16/8

-          Postenje 1x – 3x na mesec ali vodni dan

2. AKTIVNI NAČIN ŽIVLJENJA

-          Meditacija

-          Joga

-          Telovadba

-          Izobraževanje

3. STANJE UMA

-          Pozitivne misli

-          Afirmacije

-          Ljubezen do sebe in drugih

-          Cilji

-          Vizualizacija

 Ena od prvih in največjih težav pri spremembi navad je CONA UDOBJA! 

Največji problem nam predstavlja CONA UDOBJA. Nekaterih navad se izredno težko znebimo predvsem zato, ker ne vemo kako je, če jih nimamo. Cona udobja ne dovoljuje osebi, da bi naredila ali poskusila nekaj novega. Z drugimi besedami, to je okvir znotraj osebe, ki ga omejuje in preprečuje, da bi se nekaj spremenilo. 

Cona udobja je življenjski prostor, v katerem se počutimo varno. To je kraj, kjer je vse znano. Kaj je narobe v coni udobja? Po eni strani nič. Po drugi strani pa cona udobja ovira razvoj osebnosti in absorpcijo novih znanj in spretnosti.

Če se želite razvijati na vseh smereh, morate preseči svoje navade in načela!

Primer: večino svojega življenja vsak dan pojemo 100g čokolado. Ne vemo, kako ta navada dejansko vpliva na naše telo in dobro počutje, ker nimamo izkušnje prehranjevanja brez sladkarij. 

To lahko povežemo s cono udobja. Neka navada nam postane domača in se znotraj njenih okvirov počutimo udobno. Bojimo se sprememb, čeprav čutimo, da si jih želimo in jih potrebujemo.

Kako jih spremeniti?Ubistvu na zelo enostaven način! Že z majhnimi koraki naredimo veliko!! Spodaj moji predlogi:

Spremenite majhne navade

Pričnite z majhnimi spremembami dnevnih rutin. Izberite drugo pot do službe, pojdite v novo gostilno ali trgovino in kupite nekaj povsem drugega od tega, kar kupite običajno. Sam sem kuhal ogromno novih stvari, ki jih prej nisem nikoli in hkrati še užival :)

Spoznajte nove ljudi

Spoznavanje novih ljudi je dober način za izstop iz cone udobja danes jih lahko spoznate na medmrežju, na delovne mestu, na ulici. S tem ko boste komunicirali z nekom boste postali bolj samozavestni in odprti za nove stvari! 

Naučite se nekaj novega

Z novimi stvarmi boste dobili navdih še za druge stvari. Že zgoraj sem omenil, da sem kuhal ogromno novih stvari s tem pa sem dobil idejo še za vpeljavo novitet v kuhinjo kot so začimbe, sestavine, recepti, način kuhanja itd…

Poslušajte novo glasbo, preberite drugačno knjigo

Pričnite brati drugačne knjige, članke, bloge gledati vloge itd.. Sam ogromno berem literaturo, ki je prej niti pogledal nisem danes pa vsak dan dobim navdih za nove knjige.

Obiščite nov kraj

Ni potrebno iti daleč. Obiščite del mesta, kjer še niste bili, pojdite v novo restavracijo, odkrivajte nove poti v okolici, teh nikoli ne zmanjka.

Spremenite izgled

Tudi z izgledom lahko izstopimo iz cone udobja (nova frizura, način oblačenja).

Predlog: Pobarvajte se! Tudi moški naj vas nič ne ustavi pri tem. 

Premaknite stvari v domu

Tudi prostor bivanja je tipičen primer cone udobja. Premaknite delovno ali kuhinjsko mizo, posteljo, kavč, prebarvajte stene, zamenjajte zavese ali dodajte nove rože z Barbaro sva to naredila že neštetokrat! :)

Takšne majhne in preproste spremembe vam bodo pokazale, kako dobro vam denejo in kakšno svežino lahko prinesejo. Tako se boste tudi lažje odločili za večje spremembe in premike v življenju. 

[katanari]

We continue to float in the vast waters of the world. Next place to find Island Home will be wonderful Kavc festival organised by Floating Castle team in Ljublana 2nd and 3rd February. Looking forward!

[nakupek]

🛬Skočite na Nakupek.si preveriti novo ponudbo sedeženih garnitur in počivalnikov 🛋 #doma #homesweethome #počivalnik #kavč #fotelj #sedeznagarnitura #časzase #počitek #domovanje #domek #hiša #stanovanje Sofa's and recliner's #sofa #backhome #recliner #relaxationtime #relaxation #nakupek #render #image #imagerender #homedecor #opremadoma #decoration #dekoracija #najljubši

[juliannewhore]

SANJE IN MORE III

Obiskal sem prijateljico in skupaj sva pripravljala razstavo miniaturnih figuric ljudi, ki jih poznava. Njen prijatelj me je povabil v svoj dom, ki je bil le del rumenega travnika, zamejen s palicami in trakovi. Ležal je na meni, objemala sva se in gledala sončni zahod.

Odšel sem domov. Sede sem čakal sem na železniški postaji in užival v dežju, ki je kapljal po meni.

Na postaji sem srečal še enega prijatelja, ki me je povabil, da greva gledat bližnji potok. Strinjal sem se in srečala sva knjižničarko najine osnovne šole, ki naju je povabila k sebi domov.

Povedal sem ji, kaj vse se mi je zgodilo odkar sem zapustil osnovno šolo. Kako se mi je vmes zmešalo in kako sta mi dve terapevtki alternativne medicine po naključju poskušali pomagati.

V sanjah sem ji pripovedoval o izkušnjah realnega sveta. K prvi sem šel, ker sta moja starša iskala psihiatrinjo in so jima jo priporočili. Nista vedela, da se igra z energijami. Položila me je na mizo in skozi roke pošiljala zdravljenje v mene, a nisem čutil ničesar. Še huje, malo sem zapaničaril.

Drugo sem srečal v Dubaju. Spraševala me je o mojem življenju in vprašala za dovoljenje, da mi pomaga. Zakaj pa ne. V meni neznanem jeziku je šepetala svoj urok in položila roke na moje telo. Ko je končala, je rekla, da sem zdaj lahkoten. Počutil sem se prav tako težek kot prej.

Knjižničarka je v sanjah vse to poslušala in rekla, naj se usedem na kavč. Še en šarlatan. Rekla je da bo povlekla bolečino iz mene, pa sem odprl usta.

Pripravljen, da se spet pretvarjam, da mi je pomagala, začutim vročico v svojem telesu. Dobil sem občutek, kot da je dala svojo roko v moj trebuh in da mi pomaga, da se izbruham. Celo telo so preplavili mravljinci.

Ko je končala, sem se ji zahvalil in šli smo gledat potok.

[milankrajnc-blog1]

Pogled iz vrha

Pogled iz vrha Zjutraj mi je potrkal na vrata starejši gospod, ki je zgledal bolj star, kot je bil v resnici. In njegove prve besede so bile: »Ko ima hudič mlade...«, pravijo ko gre vse narobe. In se ni niti usedel, samo vlegel se je na kavč. Pravijo, da kuhate najboljšo kavo na svetu, pa sem prišel eno črno in zelo dolgo, pa nemesto sladkorja, bi en dober nasvet, da bo moje življenje sladko. https://www.dynamicleadership.management/sl/dlm-spt/pogled-iz-vrha/

[slovencelj-blog]

Jakov, kaj da Fak?!

"Pa menda ja ne bo hrvatar nosil slovenske zastave na Olimpijskih igrah?"

Priznam, to so bile moje prve misli ko sem slišal, da je Jakov Fak med kandidati za slovenskega zastavonošo. Prav lahko bi si mislil, da pri vsem kar bi si južni sosedje našega prilastili, od kranjskih klobas, terana, do piranskega zaliva, marsikdo hrvata ki nosi slovensko zastavo ne bi videl zgolj kot športnika.

Reši enačbo: x * anonimni kometar = javni linč

Če si priznamo ali ne, je večina Slovencev vsaj malce postrani pogledala ob kandidaturi Jakova Faka za zastavonošo. Tudi tisti najbolj kozmopolitanski, so verjetno lahko slutili, da glede na odnose z našimi južnimi sosedi, ideja morda ne bo sprejeta najbolje, in rekel bi, da je bil odziv mnogo bolj mlačen kot bi marsikdo pričakoval.

Ni nas malo med nami, ki smo po spletu zaman iskali »uničujoče komentarje« ali, kot so se nekateri izrazili, "javni linč". Po izbruhu afere se je celo izkazalo, da velika večina javnosti Jakova podpira. Kako je torej mogoče, da je peščica negativnih komentarjev, tako globoko zakopanih, da jih je praktično nemogoče najti, povzročila takšno vsesplošno zgražanje?

"Javnost" kot naravni sovražnik

Včasih se mi resnično zdi, da naši športniki in drugi športni delavci več časa prebirajo anonimne spletne komentarje, kot pa dejansko trenirajo. Že z mediji radi obračunavajo, če od njih dobijo karkoli drugega kot stoodstotno podporo in hvalo, komentarji anonimnežev pa jim sploh ne pustijo spati. Tako postane "javnost" večni nevidni sovražnik slehernega slovenskega športnika. Le kdo se ne spomni Katančevega obračunavanja z javnostjo? Pa Zormanovih "kavč selektorjev". Še Peter Prevc je po šampionski sezoni okaral javnost, ker preveč pričakuje.

Iz ene skrajnosti v drugo

Po objavi OKS se je na socialnih medijih začelo vsesplošno zgražanje nad sonarodnjaki. Vsak si je pri sebi mislil, da je obtičal v Butalah in da ga obkrožajo sami nazadnjaški bedaki, a v resnici nihče ni vedel točno kdo te Butalci so in kaj so sploh naredili.

Ampak Slovenclji zelo radi dokazujemo da »takšni pa nismo«, Zato gremo hitro iz ene skrajnosti v drugo. Po tem ko je na primer padel družinski zakonik, smo za zmagovalko resničnostnega šova izglasovali trans osebo. In da dokažemo, da nismo nacionalističen narod, je slovenski splet poln pozivov k temu, da mora zdaj prav Jakov Fak nositi zastavo.

Anketa na siol.net kaže celo na to, da ga podpira kar 90% Slovencev, burni odzivi javnosti (tokrat gre res za nekoliko širšo javnost in ne le peščico), ki negodujejo nad zaplankanostjo svojih sonarodnjakov pa so pripeljali tako daleč, da čeprav bi si iskreno želel, da zastavo nosi nekdo drug, si tega ne upam priznati da na glas, da ne bom označen za nacionalista, nacista, fašista, rasista in še vse ostalo kar me postavlja ob bok samemu Hitlerju.

Zato bi na tem mestu želel vprašati modre može na OKS, če je bilo vsa ta histerija potrebna? Na častno ceremonijo so javno obesili črn madež in iz nje naredili cirkus. S tem so dali moč ravno tisti peščici nergačev, ki jih je spravila do tako drastičnega odziva.

No, če ne drugega so pa zdaj vsaj poskrbeli za to, da vsi vemo da se bližajo Olimpijske igre.

[mobilnehisice]

Mobilne hiške z whirlpoolom

Glede na to, da je bila včerajšnja objava na Facebooku za vas zelo zanimiva, vam objavljamo nekaj zanimivih terminov za najem omenjene mobilne hiške z whirlpoolom. Hiška se nahaja na polotoku Orebič in je za 5 oseb (zakonska, 2 enojni postelji in raztegljiv kavč). Več informacij najdete preko spodnjih povezav, kjer lahko preverite cene in […] The post Mobilne hiške z whirlpoolom appeared first on MobilneHišice.si. http://xn--mobilnehiice-3nc.si/novice/mobilne-hiske-z-whirlpoolom/?utm_source=dlvr.it&utm_medium=tumblr

[futer]

Ptič

Bilo je nazaj, ko sem še kartal in živel samsko življenje v stari fotrovi hiši in me tiste dni še ni skrbelo, kdaj bo bajta razpadla in kaj se bo še v življenju vnaprej dogajalo. Prijetno sprijaznjen z umirjenimi popoldnevi sem rad poležaval pred za tiste cajte ogromnim ploščatim Sonyjevim ekranom, čudo tehnike, kadil prepovedane čike in zatopljen v fini, ravno pravšnji omotici porinil v predvajalnik kak DVD iz svoje zbirke z Amazona. Jebenti, kakih tristo se jih je nabralo, nabasanih v police čez vso steno, celo premoženje sem takrat zmetal za Holivud, takrat je bil internet počasnejši in ni bilo take lopovske izbire, kot je danes.

Ležim takole neko popoldnevno soboto, še vedno utrujen od petkovega večera, ki se je prejšnjega dne zavlekel v pozno jutro … Saj pravim, samski sem še bil in se mi je še ljubilo preganjati babe po ljubljanskih lokalih, jim žebrati neumnosti v vrat, naročati koktejle in jih spravljati v bebav hehet. Vse se jih da, najlepše in najbolj elegantne in sofisticirane, če se le dovolj z njimi ukvarjaš, če jih le znaš, če jih le zmoreš prepričati, da so ta trenutek, tukaj in zdaj, zate center sveta.

Zbudil se seveda nisem pred poldnevom, potem pa iz postelje direktno na kavč, kje so rizle, kje so filtri, na kateri polici je kak dober film … videl sem jih že itak vse, a digitalna slika je fajn, surround zvočnikov dobro nabija, privoščil si bom enega še enkrat. Enega, ki vem, da je dober.

Poležavam takole v finem sončnem popoldnevu, eno okno na stežaj odprto, drugo pa zagrnjeno z roleto, da se mi sonce ne šajna v ekran. Zunaj oddaljeni zvoki sosedov, a jih moja feršterkerija preglasi, kar naj se sliši še ven, da imajo sosedje soseda, ki je ravnokar pognal tapravega, najboljšega Botra in uživa. Ne, ne bom zaprl okna.

Odnese me tako med Newyorško mafijo, ravno prav zadet uživam v stokrat slišanih dialogih, leave the gun, take the cannoli … Na široko se mi raztegne obraz od veselja, kako duhovito je to hudiča spisano, kako mojstrsko posneto.

Ko se pa zgodba konča, ko padejo napisi in se zasliši muzika, mi pa pogled zamišljeno odtava pod strop in tja čez police zloženih DVD-jev, da me za trenutek objame ena majhna otožnost, zakaj hudiča vseh teh tristo filmov v zbirki ni tako prekleto dobrih, kot je ta …

Potem se mi pa pogled nenadoma zaustavi na zgornji polici, tisti pod stropom, tam kjer v bistvu ne dosežem in so gor neki stari biljardistični pokali, viktorji, kristalna vaza in še par drugih zaprašenih predmetov, odloženih tja, kjer jih ni treba premikati in po njih segati. In zagledam točno nad sredini, zraven neke bivše Sacherjeve lesene škatle … NAGAČENEGA PTIČA!

Kar zdrznil sem se od presenečenja, kar presekalo od nenadnega strahu, od kod hudiča zdaj sredi mojega stanovanja nagačen ptič? Kdo ga je tja postavil in kdaj? Ponoči, ko sem spal? Na skrivaj in potihem, ko sem bil v kuhinji ali na sekretu? In predvsem, zakaj, hudiča, ZAKAJ? Kaj mi hočejo s tem povedat? Za kakšno prekleto mafijsko opozorilo gre? Okej, ni odrezana konjska glava, ampak vseeno … Kaj. Hudiča. Pomeni. Ta ptič?

Trd od strahu se obrnem, a kdo stoji za mano? Stopim k oknu, je kdo zunaj, me opazuje, je na ulici kak neznanec za drevesom? Me kdo z eno od sosedovih streh opazuje z rešpetlinom? Ma ima kdo na muhi, v v križu snajperskega teleskopa?

Začutim znoj za vratom, z roko sežem čez razgreto čelo, prsti se mi tresejo. Stisnem se s hrbtom ob zid, ki mi ojača bitje srca, da se zavem hitrega ritma in me še bolj prestraši. Napad panike. Obmirujem. Vroćićno razmišljam. Gledam v tla. Ne upam dvigniti pogleda, saj ga v resnici ni tam, le zazdelo se mi je. Ne, ne bom pogledal, smešno je, ni ga, ptiča nagačenega.

Sekunde tečejo, mine minuta, negibno prisluškujem, kot bi čakal, da bo počilo, da bo začelo mojo sobo cefrati na koščke, zdaj zdaj se bo sprožil rafal in bo začelo razbijati knjige, dvdje, stene in pohištvo na koščke. Zdaj enkrat, po trenutkih napete tišine pred bitko, zdaj bo enkrat počilo in bo štala.

A se nič ne zgodi. Mine minuta, dve, dvignem glavo, oči se počasi splazijo do zgornje police. PTIČ JE ŠE VEDNO TAM! Negiben in zlovešč, kot je bil prej. In ga nekaj časa gledam.

Zavem se vetra, ki pred hišo beži čez listje, tam od daleč se zavem otroškega čebljanja, avtobus se odpelje po bregu pod hišo. Ptiči se spet oglašajo, pa nisem več ziher, ali so sploh prenehali, ali se mi je samo zdelo v tistih trenutkih groze, ki zdaj pojenjujejo.

Odmaknem pogled, se odlepim do stene, stopim v kuhinjo, stranišče, odprem vrata spalnice, nikjer ni nikogar, vse je na svojem mestu, nobenega vsiljivca ni videti. Kdorkoli je že bil, kdorkoli mi je že nastavil tega prekletega ptiča, ni bil tat, ni bil vlomilec, … Če že, gre za opozorilo, ali bogdaj slabo šalo.

Nekoliko pomirjen stopim do police, da si ptiča pobliže pogledam. Gledam, na ptičje vrste se ne spoznam, en tak malo večji je, lahko da je kos. Hm. Kaj zdaj? Naj ga pustim tam, naj ga vržem v smeti, ima mogoče kje pod perutjo kakšno sporočilo zame?

A ko sežem po njem z roko … PTIČ POMEŽIKNE!!!

NAGAČENI PTIČ POMEŽIKNE!!!

Roko mi je kar sunilo nazaj, kaj hudiča je zdaj to, kaj morda haluciniram? Sem zadet, sanjam morda? Možganska motnja? Kratki sinaptični stik? KAJ SE DOGAJA Z MENOJ?

Trenutek tišine, oba obstaneva kot vkopana. Bo pomežiknil še enkrat? Bom pomežiknil jaz? Nočem se premakniti, ničem tvegati, nočem ga sprovocirati, če se bo premaknil še enkrat, lahko to pomeni samo, da SE MI MEŠA!

Po dolgih trenutkih napetega opazovanja se mi pa naenkrat zazdi, da s to sliko nekaj ni v redu. Plič je preveč zaresen, premojstrsko je nagačen. Predvsem pa v očeh nima tiste steklene motnosti, tako značilne za lovske trofeje.

In se v tistem trenutku ptič prestopi, dvigne rep in prav nemarno userje na polico. Strese z glavo in potem spet obstoji, a tokrat razločno vidim, da se mu prsi narahlo dvigujejo in spuščajo.

JEBEMUMATER, PTIČ JE ŽIV!

Da ne nategujem več zgodbe po nepotrebnem, … izkaže se, da ptič sploh ni bil nagačen, le trd od strahu. Skozi odprto okno je najbrž priletel, sedel na polico, potem pa obtičal tam, ko sem prišel v sobo gledat televizijo.

Vzel sem ga v roke, ni se upiral, revež, in ga izpustil v sončno popoldne. Odletel je, niti adijo ni rekel.

[slovenijablog02]

Mednarodni forum za mlade

Skupnost Emanuel je za mlade iz Slovenije organizirala udeležbo v Altöttingu, Marijinem romarskem središču na Bavarskem, kjer se danes začenja petdnevni mednarodni forum za mlade, da bi "dobili konkretne spodbude, kako uresničiti besede papeža Frančiška na SDM v Krakovu: Nismo prišli na svet, da bi iz življenja naredili kavč, ampak da bi pustili sled".

splet slovenske Cerkve

e-Skupnost Emanuel