Tumgik
Text
Odgovor_eNaročanje
Ko se preko sistema, prikazanega na zaslonski sliki, naročite (kliknete, izberete ambulanto in potrdite), boste že uvrščeni v čakalni seznam pri tem izvajalcu. Izvajalec 3 si pridržuje pravico triaže napotnic, kar pomeni, da vam bo točen datum in uro sporočen po triaži napotnice. To pravico izvajalca ohranja tudi novela zakona o ZpacP in je bila posledica zahteve strokovne javnosti, da se jim možnost triaže tudi zakonsko omogoči. Prosimo tudi, če o napaki pri izvajalcu 1 in 2 (ni čisto jasno, katero napako naj bi javilo) obvestite Ministrstvo za zdravje na [email protected], da bomo lahko opozorili vzdrževalca lokalnega informacijskega sistema, da napako čim prej odpravi, da se boste lahko naročili direktno na urnik.
0 notes
Text
Odgovor
Novela Zakona o Zdravniški službi ZZdrS-F v prehodnih in končnih določbah glede razpisov in podeljevanj  specializacij v letu 2017 ničesar posebej ne ureja, ne določa pa tudi, da se postopki podelitve specializacij, ki so v teku v času uveljavitve zakona ustavijo, zato je v letu 2017 potrebno zagotoviti kontinuiteto razpisovanja in podeljevanja specializacij, torej zaključiti postopek podelitve specializacij, ki še ni zaključen in izvesti tudi nov jesenski razpis specializacij, upoštevaje veljavni, torej spremenjeni Zakon o zdravniški službi. Torej ZZdrS-F ne odvzema možnosti začetka izobraževanj oz. opravljanja specializacije kot navaja ZZS.
Na Ministrstvu za zdravje bomo k pripravi podzakonskih aktov povabili tako mlade zdravnike kot predstavnike strokovne javnosti.
0 notes
Text
Spletna aplikacija skupna baza cen (ali Intravizor)
Spletna aplikacija skupna baza cen (ali Intravizor) omogoča zdravstvenim zavodom vpogled v cene zdravstvenih materialov in njihovo primerjavo. Podatki o cenah materialov so v prvi vrsti v pomoč direktorjem zdravstvenih zavodov in drugim odgovornim osebam za nabavo pri odgovornem in racionalnem odločanju v zvezi z nabavami materiala, oblikovanju ocenjene vrednosti posameznega javnega naročila, istočasno pa so tudi odlično pogajalsko izhodišče naročnikov pri izvajanju novih postopkov javnega naročanja.
V aplikacijo so trenutno zajeti podatki vseh slovenskih bolnišnic in treh zdravstvenih domov, čemur se bodo dodajali podatki tudi preostalih zdravstvenih domov. Nosilec projekta je Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, podporo projektu je izreklo tudi Ministrstvo za zdravje. Splošni javnosti in medijem bo vpogled v podatke omogočen na zaprosilo.
Enotne tabele zajemajo naslednje podatke: - Šifra materiala - Naziv materiala - Enote mere - Naziv proizvajalca - Naziv dobavitelja - Zadnja nabavna cena brez DDV - Zadnja nabavna cena z DDV - Stopnja DDV - Količina nabave v obdobju (od 1. 1. 2016 do 31. 10. 2016)
Trenutno je zajetih več kot 90.000 postavk, katerih vrednost nabav v obdobju prvih desetih mesecev 2016 znaša prek 300 milijonov evrov. Za potrebe nadaljnje obdelave podatkov in kasnejših primerjav med posameznimi zavodi, je bilo potrebno posamezne artikle opremiti z enotnimi šiframi. To je bilo narejeno na tri načine:
- Pri zdravilih je bila pred nacionalno šifro zdravila, ki izhaja iz Centralne baze zdravil, dodana črka Z - Pri artiklih, ki imajo NENSI kodo, je bila prva številka v šifri zamenjana s črko N - Pri artiklih, ki imajo kataloško številko proizvajalca, je bila pred šifro dodana črka K
Na tak način je mogoče artikle primerjati med seboj: izberemo npr. zdravilo s šifro Z123456 in iz enostavnega prikaza je razvidno:
- kateri zavod kupuje to zdravilo, - po kakšni ceni jo dobavitelji zaračunavajo posameznim zavodom, - kdo so posamezni dobavitelji, - kakšne so nabavljene količine tega zdravila v posameznih zavodih, - kdo je proizvajalec tega zdravila.
V nadaljevanju projekta bodo lahko programske hiše zavodom prilagodile izpise na način, da bodo v lokalnih šifrantih vključene tudi šifre posameznih materialov iz skupne baze cen. To bo omogočalo lažje uparjanje podatkov vnaprej, saj se bodo podatki v bazi ažurirali 3-4 x letno, ravno tako se bodo v bazo dodajali novi artikli.
0 notes
Text
Koliko bomo za zdravstvo plačevali po novem?
Nova ureditev prispevanja za zdravstvo v pretežnem delu za zavarovance ostaja nespremenjena.  Prispevki na delodajalski in delojemalski strani se za aktivne zavarovance ne bodo spreminjali.
Le za določene kategorije zavezancev, ki sedaj plačujejo nesorazmerno malo v primerjavi z zaposlenimi, se bo z uvedbo enotne prispevne stopnje in spremembo osnov prispevek ustrezno zvišal. Za pretežni del teh zavezancev je plačnik Republika Slovenija ali občina.
V delu, ko bo po predlogu uvedeno zdravstveno nadomestilo, namesto dosedanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo približno 80 % zavezancev plačevalo manj kot do sedaj. Nekoliko več od višine dosedanje premije bodo plačevali zavezanci, ki sodijo v višje dohodkovne razrede.
0 notes
Text
Primer plačila - upokojenec
Pokojnina je le eden od dohodkov, na osnovi katerega se bo upokojenec razvrstil v dohodkovni razred. Ob predpostavki, da upokojenec nima nobenega drugega dohodka, ki predstavlja osnovo za določitev letnih dohodkov, bi zdravstveno nadomestilo znašalo 25 EUR. 
0 notes
Text
Poslovanje izvajalcev
Vlada RS je v letu 2015 v okviru razpoložljivih sredstev ZZZS pričela z delno odpravo sprejetih varčevalnih ukrepov, s ciljem izboljšati pogoje poslovanja izvajalcev. S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2015 je bilo tako uveljavljeno:
‒ povišanje amortizacije za 25 % s 1. 1. 2015 (povečanje odhodkov ZZZS za 14,2 mio EUR), ‒ dvig cen zdravstvenih storitev s 1. 7. 2015 do 31. 12. 2015 za 2,12 % (povečani odhodki ZZZS za 16 mio EUR).
Vlada RS je tudi v letu 2016 nadaljevala s sprejemom sistemskih ukrepov na področju financiranja izvajalcev, saj je ukrep povišane amortizacije iz leta 2015 ostal v veljavi tudi v letu 2016, s 1. 6. 2016 do 31. 12. 2016 pa so se cene zdravstvenih storitev za vse izvajalce povišale za 3,6 % (povečanje odhodkov v ZZZS za 31,6 mio EUR).
0 notes
Text
Kako bo s plačevanjem zdravstvenega nadomestila za otroke?
Zdravstvenega nadomestila ne plačujejo otroci (enak krog otrok, ki ima po veljavni zakonodaji 100 % storitve v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja – otroci do 18. leta in študentje do 26. leta, če se redno šolajo ) in osebe, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o telesno in duševno prizadetih odraslih oseb.
0 notes
Text
Kako bo s plačevanjem zdravstvenega nadomestila za socialno ogrožene?
V času, ko oseba pridobi pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje s strani centra za socialno delo (socialno ogrožene osebe, ki so upravičene do denarne socialne pomoči), obveznost plačila zdravstvene storitve preide na državo kot sedaj.
Država sedaj plačuje približno 50.000 osebam, ki so socialno ogrožene, razliko do polne vrednosti zdravstvene storitve (oziroma doplačila).
0 notes
Text
Faze
Po zaključeni javni razpravi se predlog zakona posreduje v: - medresorsko usklajevanje, in nato v - vladni postopek (najprej obravnava na vladnem odboru, nato na sami seji Vlade); nato Vlada s sklepom predlog zakona kot njegova predlagateljica posreduje v -  zakonodajni postopek v Državni zbor. V sklopu zakonodajnega postopka predlog zakona najprej obravnava matično delovno telo (tj. Odbor za zdravstvo), kasneje pa še Državni zbor na seji. Po sprejemu zakona v Državnem zboru, se zakon pošlje še - Državnemu svetu, ki nanj lahko poda veto. Če se to zgodi, mora o zakonu - ponovno glasovati Državni zbor - tokrat s kvalificirano večino vseh poslancev.
0 notes
Text
Kako bo s plačevanjem zdravstvenega nadomestila za upokojence?
Zdravstveno nadomestilo bodo plačevali tudi upokojenci v skladu z lestvico iz zakona. Osnova za določitev zneska zdravstvenega nadomestila je letni dohodek upokojenca, ki vključuje njegove dohodke, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodke in niso oproščeni dohodnine. Za pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji se šteje pokojnina, obdavčljiva v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, obrutena s koeficientom, določenim na podlagi povprečne stopnje davkov in prispevkov, ki jo za potrebe izračuna pokojninske osnove na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določi minister, pristojen za finance.
0 notes
Text
Pro bono ambulanta Nova Gorica
Pozdravljeni,
Ministrstvo za zdravje načeloma ne komentira konkretnih zadev in postopkov. O tem primeru pa lahko pojasnimo, da v zadevni  ni bilo dokončno odločeno in da je bila stranka pozvana k  več dopolnitvam vloge.
Po prejemu ustrezne dopolnitve bo uradna oseba, ki vodi postopek odločala na način in na podlagi pogojev, ki jih določa zakon.
Čezvesoljski Zombi Cerkvi blaženega zvonjenja - Hiši dobrot oz. Pro bono ambulanti Nova Gorica smo poslali veš dopisov, in sicer: 10. 8. 2015, 4. 3. 2016, 16. 6. 2016, 9. 9. 2016 in 14. 11. 2016, saj skušamo razjasniti osnovne vsebine dela Čezvesoljske Zombi Cerkev blaženega zvonjenja - Hiše dobrot oz. Pro bono ambulante Nova Gorica, saj je program in vsebina dela eden ključnih kriterij za pridobitev statusa humanitarne organizacije.
Z dopisi smo vlagatelje seznanili tudi, da številne naloge, ki izhajajo iz njihovega temeljnega akta, kot npr.: referenčna ambulanta, patronažna služba, zavetišče za azilante, itd. niso v pristojnosti nevladnih služb in jih zato ne morejo opravljati. Obrazložili smo jim,  da npr.  dejavnosti   referenčne ambulante ne morejo  opravljati saj niso  registrirana ambulanta splošne medicine, nimajo  najmanj 1000 registriranih bolnikov nad 30 let in ne izpolnjujejo drugih predpisanih pogojev. Pojasnili smo jim, da se služba zdravstvenega varstva na domu, kamor spada patronažna služba  opravlja znotraj javnih zdravstvenih zavodov. Pojasnili smo jim, da je Azilni dom je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in kot nevladna organizacija ne morejo  prevzemati nalog države. Na njihove navedbe, da opravljajo alternativno in naravno zdravljenje smo jih prosili, da podajo kratko vsebinsko predstavitev navedenih programov, kje  za koga in kdo jih izvaja?
Temeljni akt predstavlja osnovno podlago za  delovanje društva zato je bila organizacija pozvana, da zapisane vsebine prilagodi nalogam, ki jih lahko izvaja. Prav tako je bila skladno z Zakonom o Humanitarnih organizacijah organizacija pozvana, da mora biti   področje, na katerem opravlja pretežni del dejavnosti, določeno  v temeljnem aktu glede na programe oziroma storitve, ki jih pretežno izvaja kot humanitarno dejavnost.
Ministrstvo za zdravje je vlagatelja večkrat, v zgoraj omenjenih dopisih, pozvalo, da nam predloži konkreten program dela ambulante, s terminskim in poimenskim kadrovskim načrtom osebja, ter s soglasji  za delo zdravnikov v  ambulanti. To smo storili zato, ker  morajo biti programi  in storitve transparentni,  v neposredno korist posameznikov z usposobljenimi izvajalci. Če organizacija prijavlja program zdravstvene oskrbe in pomoči, kot svojo nosilno dejavnost, to  še toliko bolj velja.
Hkrati smo na podlagi dobrega sodelovanja drugih pro bono ambulant z lokalnimi zdravstvenimi domovi, tudi vlagatelja  zaprosili, da pridobi  za strokovno  stališče vodstva  Zdravstvenega doma Nova Gorica do njihovega  dela  ter do obveznosti, za katere je vlagatelj   navajal, da jih bo Zdravstveni dom  izpolnjevali.  
Ko bo vlagatelj dopolnil  vlogo in pojasnil navedena vprašanja  na podlagi pozivov Ministrstva za zdravje, ne bo nikakršnih ovir, da se postopek zaključi.
Z lepimi pozdravi,
Maja Kostanjšek
Služba za odnose z javnostmi
0 notes
Text
Preverjanje Modre knjige v praksi
Danes v petih bolnišnicah začenjamo s preverjanjem Modre knjige v praksi. 
Bolnišnice, ki sodelujejo pri tem trimesečnem projektu (september, oktober, november) so:
 ·         SB Celje,
·         SB Murska Sobota,
·         SB Trbovlje,
·         Klinika Golnik in
·         PB Idrija.
Izbrane bolnišnice bodo že v drugi polovici septembra pripravile kratko analizo o obremenitvah posameznih zdravnikov specialistov in specializantov, ki imajo 3 leta specializacije.
 Analiza bo vključevala:
·         realizirane ure in obseg dela v operacijski dvorani, bolnišničnem oddelku ter ambulanti za vsakega posameznega zdravnika.
·         Izvajalci bodo poročali o času in vsebini dela, ki ga zdravniki namenijo administraciji, vzdrževanju in izboljšanju kakovosti ter znanstveno-raziskovalnemu delu, mentorstvu in vodenju.
Te podatke bodo bolnišnice spremljale na posebnem obrazcu, ki smo ga v sodelovanju z udeleženci pilotnega projekta pripravili na Ministrstvu za zdravje. 
Zaključek projekta je predviden za  30. 11. 2016, ko bodo udeleženci v pilotnem projektu pripravili končno poročilo za celotno obdobje (september – november 2016) z analizo in primerjavo podatkov glede na Modro knjigo, ugotovitvami in morebitnimi predlogi.
Zbrane podatke bomo med sabo primerjali po strokah, dejavnostih in med bolnišnicam. Na podlagi ugotovitev se bo tehtno ugotovilo, kaj bi uvedba Modre knjižice pomenila v praksi.
0 notes
Text
Sistem spremljanja resnih neželenih učinkov kozmetičnih izdelkov
Kozmetični izdelki so, ne glede na svoj vabljiv in navidezno nedolžen izgled in vsesplošno uporabo, kompleksne zmesi kemikalij  in pri potrošnikih med najbolj razširjenimi kemičnimi izdelki. Tudi pri običajni in razumno predvidljivi uporabi lahko pri posamezniku povzročijo različne stranske in neželene učinke. V večini primerov se ti učinki kažejo kot bolj ali manj intenzivne reakcije (npr. pordela ali srbeča koža, izpuščaji na mestu nanosa kozmetičnega izdelka, razdražene oči ali sluznice, itd.). V večini primerov se uporabniki takim reakcijam lahko izognejo bodisi z natančnim in doslednim upoštevanjem navodil in omejitev, ki so navedene na embalaži izdelka, ali pa z opustitvijo izdelkov ali njihovo zamenjavo, ki ne vsebujejo določenih,  za njih "problematičnih" sestavin. V primerih, ko so te reakcije hujše,  je seveda potreben obisk zdravnika. V redkih primerih pa lahko kozmetični izdelek pri posamezniku povzroči t.i. resni neželeni učinek. O resnem neželenem učinku govorimo takrat, ko pri uporabniku povzroči začasno ali stalno funkcionalno nezmožnost, invalidnost, hospitalizacijo, prirojene nepravilnosti, neposredno bistveno tveganje ali smrt. Ob upoštevanju opredelitve pojma resnega neželenega učinka, izraza "resni" ne smemo zamenjevati z izrazom "hudi". Z izrazom "hudi" opišemo intenzivnost neželenega učinka, (npr. blag, zmeren ali hud) . Z izrazom "resnost", poenostavljeno povedano, pa opišemo končni rezultat delovanja ali posrednih posledic nekega izdelka pri pacientu. Uredba (ES) št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih temelji na osnovni zahtevi, da morajo biti kozmetični izdelki varni za uporabnika. V ta namen vzpostavlja tudi poseben sistem obveščanja in vrednotenja resnih neželenih učinkov.  Ta sistem povezuje odgovorne osebe (proizvajalce, uvoznike), distributerje, zdravstvene delavce, potrošnike in pristojne organe, ki si medsebojno izmenjujejo informacije o identificiranih resnih neželenih učinkih in na podlagi teh informacij izvajajo potrebne korektivne ukrepe. Najpogostejša vstopna točka za prejem in posredovanje informacije o resnih neželenih učinkih so proizvajalci, uvozniki in distributerji, ki jih o pojavu resnega neželenega učinka lahko obvestijo neposredno prizadeti uporabniki. Izjemoma informacijo o pojavu takega učinka lahko prejme tudi pristojni organ. V Republiki Sloveniji je to Urad RS za kemikalije. Evropska komisija je v sodelovanju z državami članicami in industrijo pripravila podrobnejši opis in navodila za izvajanje poročanja o resnih neželenih učinkih, pa tudi podrobna navodila za obravnavo vzročne povezanosti med pojavom resnih nezaželenih učinkov (RNU) in kozmetičnim izdelkom.   
0 notes
Text
Cilji predlaganih ukrepov na področju tobačne zakonodaje
Cilji predlaganih ukrepov so preprečevanje začetka in nadaljevanja kajenja med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi, spodbujanje opuščanja kajenja, zmanjševanje izpostavljenosti tobačnemu dimu med mladoletnimi in posledično zmanjšanje obolevnosti in (prezgodnje) umrljivosti ter družbenih stroškov zaradi rabe tobaka. Z implementacijo določb Direktive v našo zakonodajo ter uvedbo celovite kombinacije dokazano učinkovitih ukrepov in prepovedi želimo celovito urediti področje nadzora nad uporabo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov ter na ta način doseči zgoraj opisane cilje, hkrati pa vzpostaviti zakonodajne okvirje, ki bodo omogočili boljši nadzor in doslednejše sankcioniranje kršitev predpisov s tega področja. S predlaganimi ukrepi bomo v Sloveniji prispevali k boljšemu zdravju ljudi in k vzdržnosti zdravstvenega sistema v prihodnosti.
Skladno s predlogom Resolucije nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016-2025 "Skupaj za družbo zdravja", želimo do leta 2025 zmanjšati potrošnjo tobačnih izdelkov za 30 %, kar je tudi cilj Globalne strategije SZO za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni.
0 notes
Text
Transmaščobe
Eden izmed strateških ciljev Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, sprejete v lanskem letu, je znižanje transmaščob v živilih. V preteklosti se je Slovenija na najvišjem nivoju v okviru Evropske Unije prizadevala, da se problematika transmaščob enotno uredi v celotnem evropskem prostoru in sicer z zakonsko omejitvijo vsebnost transmaščob v živilih. Harmoniziran pristop v celotnem evropskem prostoru bi bil najmanj omejujoč glede pretoka blaga znotraj EU, predvsem pa je takšna ureditev  najučinkovitejša,  saj zaščiti celotno populacijo, še zlasti otroke in tiste skupine ljudi, ki tovrstnih živil zaužijejo največ. Kot je razumeti zadnje poročilo Evropske Komisije glede transmaščob v  živilih in prehrani evropske populacije iz decembra 2015, zaradi pomanjkanja podatkov do tovrstne enotne ureditve še ne bo prišlo tako hitro.
V lanskem letu v  Sloveniji predstavljeni podatki mednarodnega raziskovalnega projekta, v okviru katerega spremljajo razpoložljivost trans maščob v živilih v različnih državah, so pokazali prisotnost živil z relativno visokimi vrednostmi transmaščob v živilih na slovenskem trgu, predvsem v piškotih in vafljih. Hkrati pa so pokazali, da se je razpoložljivost teh živil v Sloveniji v letu 2014, v primerjavi z letom 2012, bistveno povečala. Da bi pridobili več podatkov glede transmaščob v živilih in njihovega uživanja  v Sloveniji, je Ministrstvo za zdravje podprlo raziskovalni projekt "Trans maščobe v živilih in njihov populacijskih vnos - implikacije za javno zdravje", ki je bil izbran v okviru razpisa Agencije za raziskovalno dejavnost RS.
V kolikor bodo preliminarni rezultati nacionalnega raziskovalnega projekta (zaključek je leta 2018) in podatki omenjenega mednarodnega raziskovalnega projekta podali zadostno oceno stanja glede transmaščob, bomo v letošnjem letu pripravili predlog za zakonsko ureditev tega področja in s tem sledili nekaterim državam članicam EU, ki so na podlagi nacionalnih podatkov že zakonsko omejile transmaščobe  v živilih (Danska, Avstrija in Madžarska).
0 notes
Text
Uporaba konoplje v medicinske namene
Spoštovani,
Vlada RS je uporabo konoplje (tako sintetičnih kot naravnih zdravilnih učinkovin) v medicinske namene omogočila s spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog februarja letos. Bolnikom so tako zdravila iz konoplje dostopna na podlagi indikacij in recepta, ki ga predpiše zdravnik. Zdravila na osnovi kanabinoidov se predpisujejo predvsem za preprečevanje slabosti, zmanjšanje bolečine in povečanje apetita pri bolnikih z rakom; zmanjšanje spastičnosti in lajšanje nevropatske bolečine pri multipli sklerozi ter za povečanje apetita pri bolnikih z AIDS-om.
Poglavitni razlog za tako ureditev je ta, da morajo biti zdravila za bolnika varna, učinkovita in kakovostna ter predpisana s strani zdravnika na osnovi medicinskih indikacij. Nedopustno namreč je, da ljudje v stiski opuščajo dokazano učinkovita zdravljenja in posegajo po preparatih, ki ne ustrezajo strokovnim zahtevam, niso pod nadzorom strokovnih inštitucij in jih ponujajo posamezniki brez strokovnih licenc in za oderuške cene.
Do sedaj še ni dovolj dokazov, da bi konoplja oziroma zdravila, ki vsebujejo kanabinoide, ozdravila, ustavila ali upočasnila napredovanje katerekoli od naštetih bolezni vključno z rakom. Nedopustno tudi je, da se konoplja nekritično prikazuje kot zdravilo za številne bolezni, čeprav za to še nimamo pravih dokazov.
Slovenija sodi med države uporaba in uporabnik drog nista kriminalizirana, posest droge, ki je namenjena za lastno uporabo, velja za prekršek. Večina evropskih držav pozna stroge prepovedi posedovanja drog, tudi konoplje, vendar hkrati sprejema koncept nekriminaliziranja posedovanja za lastno uporabo. Pri tem prepušča odločanje stroki, sodnikom ali drugim strokovnjakom, da se v vsakem primeru posebej odločijo, za kakšno posedovanje gre.
Z lepimi pozdravi,
Služba za odnose z javnostmi, MZ
0 notes